Biodinamika velja za najbolj sonaravno metodo pridelava hrane in je za pridelovalce zahtevnejša od ekološke. Tudi ta vrsta pridelave je podprta v okviru SKP 2023-2027 intervencije ekološko kmetovanje IRP 19. Zanjo je tako kot za ekološko pridelavo značilno, da ne uporablja sintetičnih pesticidov, herbicidov in mineralnih gnojil. Njen poglavitni cilj je pridelava zdrave hrane, varovanje tal, voda in podnebja. Hkrati spoštujejo naravne in kozmične cikle  in vanje vključuje pridelovalce.

Število biodinamičnih kmetij je zelo omejeno, v celem svetu jih je le 7400, od tega v Evropi 4000. V Sloveniji jih je okrog 40, slovenska posebnost pa je, da med njimi prevladujejo po površinah  vinogradniki, ki so se usmerili na tuje trge.

Za kupce pa je pomembno, da vedo, da imajo vsi biodinamični pridelovalci dva certifikata: v skladu z evropsko zakonodajo so najprej certificirani za ekološko in zatem še za biodinamično, kmetovanje, ki ga potrjuje certifikat Demeter.

V svetu obstaja Mednarodna federacijo Demeter (BFDI), v katero je vključenih približno 7400 kmetij Demeter, z 230.000 hektarji v 41 državah na vseh kontinentih in 55 združenjih. Njihovo število se je v zadnjih letih povečalo za  57 odstotkov. Največ članov Demeter je v osrednji Evropi.

Biodinamični pridelovalci so tako najprej vključeni v ukrep Ekološko kmetovanje SKP 2023- 2027 IPR 19, in ekološko certifikacijo, ki  zahteva kmetovanje po višjih standardih od konvencionalnega na področju varovanja tal, voda in biotske pestrosti in varstva rastlina. Biodinamični pridelovalci v okviru SKP ne prejemajo dodatnih stimulacij, temveč prejmejo po površini enako subvencijo kot ekološki kmetje. Ekološki izdelki so označeni z evropskim zelenim  listom, biodinamični pa še z znakom Demeter. 

Obvezni dve kontroli

Biodinamična pridelava stremi še višje, v pridelavo vključuje kot pomemben del krogotoka še  pridelovalca ter zahteva upoštevanje kozmičnih ciklusov. Pravila za certifikacijo določa  certifikacijska organizacija Demeter, ki je nastala leta 1924 v Nemčiji. Ta pravila so nastala na osnovi smernic za biodinamično kmetovanje prof. Rudolfa Steinerja. Demeter ima svoje izpostave po celem svetu, le redke države pa certificirajo za biodinamično pridelavo samostojno, preko svojih kontrolnih organizacij. Slovenja je pridobila to zaupanje in zato lahko potrjujejo certifikat Demeter nacionalne kontrolne organizacije, te so : Kon-cert Maribor, IKC pri Fakulteti za kmetijstvo in biosistemsko vede Maribor ter Bureau Veritas.  

Kontrolorji opravijo na kmetiji dve kontroli – za ekološka in biodinamično pridelavo. Kmetje vključeni v biodinamično pridelavo, vodijo dve vrsti zapisov: en zapis za ekološko in drugi za biodinamično kmetovanje. Med osnovnimi zahtevami biodinamične kontrole je interes vseh članov kmetije za to vrsto pridelave, celotna kmetija mora delovati po biodinamični metodi, shramba biodinamičnih preparatov, združevanje rastlinske pridelave in reje domačih živali, gnojenje s kompostom, pripravljenim z biodinamičnimi preparati ter pravilno kolobarjenje in uporaba setvenega koledarja.

Biodinamika posebej sloni na varovanju biotske pestorsti in upoštevanju edinstvenosti  naravnega prostora. TO pomeni, da so lahko kmetijske prakse, ki so na enem mestu primerne, na drugem mestu popolnoma neprimerne. Pri različnih organizacijskih možnostih kmetije, ki izpolnjujejo te smernice, je treba upoštevati nagnjenja in zmožnosti kmeta samega. Pomembno vlogo igra pravilen časovni razpored ukrepov, ki vplivajo na življenjske procese.  V ta namen je treba živeti v naravnih procesih z uporabo opazovanja, razmišljanja in zaznavanja. Natančneje pa so smernice biodinamičnega kmetovanja zapisane za vsako kmetijsko dejavnost posebej v smernicah Demeter.