Po makedonskih kleteh (1)

Makedonija kot država z največjo vinsko kletjo na Balkanu v socialistični polpreteklosti, v kateri so v Tikvešu napolnili v cisterne do 50 milijonov litrov, je z nekajletnim presledkom vedno zanimiva za obisk s kozarcem.Nazadnje smo se po njih sprehodili pred štirimi leti, decembra lani pa so vanje ponovno povabili ocenjevalce in pisce o vinih v okviru prvega mednarodnega ocenjevanja vrancev kot najbolj znane vinske sorte te regije. Najuspešnejši vinarji v eni izmed držav »starega novega sveta« (kot poimenujejo bivše socialistične države na Zahodu) v tranziciji, v kateri so padli iz socializma v še bolj neusmiljen liberalni kapitalizem, se trudijo prebiti na najbolj obetavne vinske trge po svetu s kakovostjo. Bolj ali manj uspešno krmarijo med nujnimi vlaganji v posodobitve kleti, znanje in trge, pa tudi bankroti vinskih kleti niso nič neobičajnega.

Na poti v svet pa že dobro desetletje stavijo na svoje najbolj znano in v povprečju najbolj kakovostno vinsko sorto vranec, ki predstavlja vrhunsko kakovost, ponos in tradicijo. Ker zlasti v Povardarju kot glavni vinski regiji te sorte (ki je posajena v celotni državi na 10.800 hektarjih) verjamejo, da lahko prav ta črni vinski žrebec potegne voz celotnega balkanskega vinarstva, so povabili k sodelovanju na tej vinski tekmi še vinarje sosednih držav: Srbije, Črne gore, Kosova in Hrvaške. Vranec pa je zanesljivo vino, ki povezuje ljubitelje vina na Balkanu in ljubitelje balkanskih vin po svetu.

Najmočnejši tekmec gostiteljem je seveda Črna gora kot druga največja pridelovalka te sorte, saj predstavlja vranec polovico pridelka vinske kleti 13. Jul-Plantaže. Te pa obdelujejo, kot je znano, največji evropski vinograd na 2300 hektarjih v kosu. Na prvo ocenjevanje Vranec Selection je skupaj prispelo 94 vzorcev vin in je potekalo v organizaciji Concours Mondial de Bruxelles iz Belgije kot enega večjih svetovnih ocenjevanj vin. Petnajstim ocenjevalcem in piscem o vinih, ki so prišli v Velesovo iz številnih držav, od sosednje Grčije, Francije, Italije, Velike Britanije, pa do ZDA (o čemer smo že pisali v decembrski številka Kmečkega glasa), so v kleteh predstavili ekonomski položaj vinskega sektorja v tej državi, kjer se počasi ob največjih bivših državnih kleteh prebujajo tudi manjše zasebne kleti.

Angleška strokovnjakinja za vzhodnoevropska vina Caroline Gilby je kot uvod v ocenjevanje vrancev na delavnici predstavila osem vrancev različnih slogov iz celotnega Balkana.

VINOGRADE ZAMENJUJEJO LEŠNIKI

Kot prvi so nam izzive vinarjev predstavili v vinski kleti Chateau Sopot v Velesu, ki je v središču vinorodne Povardarske regije. Ta klet hkrati s svojo restavracijo razvija tudi vinski turizem, saj ima izjemno lepo lego – neposredni pogled na akumulacijsko jezero Mladost. Le-to je nastalo prav za namakanje vinogradov, na Otovici, pritoku Vardarja, jeseni pa ustvarja z meglicami posebno mikroklimo tudi za zorenje grozdja. Ob jezeru je zraslo nekaj hotelčkov za vikend izlete za domačine iz Skopja, ker je ob avtocesti za Gevgelijo območje tudi lahko dostopno.

Naš prvi gostitelj je bil Sašo Klekevski, lastnik kleti Sopot, ki sta jo 2006 ustanovila gradbeni podjetnik Vikice Popovski in enolog Lazar Ristov, vendar na dolgi rok poslu nista bila kos. Bankrotov makedonskih kleti je bilo v zadnjem obdobju kar nekaj, nam je povedal podjetnik, ki se ne boji novega izziva. Na žalost je med njimi tudi tehnološko najbolj sodobno opremljena makedonska klet Stobi, ki je po vinih v supermarketih dobro znana tudi slovenskim pivcem.

Sopot prideluje grozdje na lastnih 100 hektarjih, del pridelka pa še dokupuje oz. izmenjuje. Bivša lastnika sta s pridobitvijo 30-letne koncesije za vinograde začela graditi butično vinsko klet, sedanji lastnik pa je prepričan, da lahko zvišajo kakovost, za katero v kleti skrbi enolog Božidar Ilievski. Na svojih površinah imajo v glavnem tuje sorte, 38 hektarjev renskega rizlinga, 25 hektarjev caberneta sauvignona, 20 hektarjev chardonnaya in dva hektarja temjanike.

Klekovski nas popelje skozi vinarsko polpreteklost območja Veles, kjer je s 4000 hektarji gospodaril državni kmetijski kombinat VOZ. Na območju pa so pridelovali 30 % vranca in 30 % bele smederevke za odprta vina. Ker ta klet razpada Jugoslavije ni preživela, so večino vinogradov dobili v obdelavo zasebniki. Večina velikih kleti v Makedoniji tako nima svojih vinogradov, ampak ga odkupuje. Vendar pa ti pridelavo zaradi nizkih cen grozdja in predvsem nestabilnih pogojev – ko so eno leto cene izjemno visoke, drugo leto pa v breznu – obdelavo opuščajo. Letos je Sopot plačal za najcenejšo smederevko po 25 centov/kg, za najdražji sivi pinot in temjaniko pa 55 centov/kg. Kleti se tako dolgoročno borijo za pridelek, opuščene vinograde, ki imajo v glavnem urejeno namakanje, pa najpogosteje zamenjajo nasadi lešnikov.

OMEJEN DOMAČ VINSKI TRG

Kot predstavnik ene manjših kleti izpostavi, da imajo največjo težavo prodajati vino doma. Makedonski trg vina je še vedno dokaj zaprt, na njem ima glavni, 60 % delež prodaje, v rokah klet Tikveš, ki je glavna tudi v sosednjih državah. Makedonski pivci vina pa so dokaj konservativni in se za nova vina ne odločajo. Mlajši pivci pa posegajo predvsem po belih, slajših vinih, najraje po temjaniki, ki je imajo premalo. Še bolj kot to je težava, da vin skoraj ne pijejo, temveč imajo prvo mesto destilati iz grozdja, zato se morajo zlasti manjši vinarji takoj usmeriti v izvoz, za katerega pa morajo zvišati kakovost vin. Konkretno Sopot se usmerja in išče kupce v Nemčiji, ZDA in Italiji.

Velika ovira je še vedno star imidž kot države pridelovalke poceni odprtih vin. Ravno zato so podprli ocenjevanje vranca, ki naj bi pripomoglo k boljšemu slovesu na trgu in poenotenju standardov pridelave vranca na vseh ravneh – od svežega do vrhunskega (reserva) vina.

POVEZOVANJE JIM NI TUJE

V kleti Sopot imajo 20 zaposlenih in kot povsod po EU težave z delovno silo. »Imamo tri traktorje, pa nobenega traktorista, pripeljati jih bomo morali iz Skopja,« opiše Klekovski.

Vso trgatev opravijo ročno, za strojno trgatev še niso opremljeni. Letošnje leto pa je bilo zaradi veliko padavin in bolezni tudi za njih slabše. Ker ni mogoče posodobiti celotne predelave hrkati, se le-ti medsebojno povezujejo pri različnih storitvah. Tako pri sosedih Movino opravljajo analize, ker imajo boljši laboratorij, v Chateau Kamniku pa polnijo peneča vina.

Na degustaciji se nam predstavijo s celotno paleto vin, od svežega renskega rizlinga Povardarac, 2021, za katerega pravijo, da ga je na Balkanu težko prodajati, ker si želijo pivci predvsem sivi pinot in temjaniko. To je bila po našem dosedanjem vedenju balkanska različica rumenega muškata, po zadnjih dognanjih pa je samostojna sorta tega območja. Sopot, zvrst chardonaya in renskega rizlinga, ter temjanike, 2020, lažje prodajajo, med 8 in 9 evri za steklenico. Vendar pa v temjaniko – kar je splošna praksa v državi – še vedno dodajajo citronsko kislino, ker je doseže po naravni poti le 4,5 g/l. Med belimi je obetaven sivi pinot. Med rdečimi predstavijo korekten in obetaven vranec letnika 2022. Vranec letnika 2018 je taničen, bogato dišeč po jagodičju in čokoladi, a hkrati tudi taničen in rustikalnega sloga ( odležan v lesu in s preostankom sladkorja). Najbolj pa navduši Ridot – cabernet sauvignon, 2015, z aromatiko borovnice, usnja, tobaka, grafita, medtem ko v bogatem okusu prevladajo sladki tanini. Vino dolgega slovesa ima pred sabo tudi lepo prihodnost.

MAKEDONSKO VINOGRADNIŠTVO V ŠTEVILKAH

Makedonija ima 28.213 hektarjev vinogradov v treh vinorodnih deželah (in 16 okoliših), v Povardarju kot največji vinorodni regiji je 88% vse pridelave grozdja in vina. V Pelagoniji – Pologu kot zahodni regiji pridelajo 6% in prav toliko v vzhodni regiji Pčinje – Osogovo. 85% grozdja predstavljajo vinske in 15% namizne sorte grozdja, v sortni listi imajo 28 sort vinske trte, in sicer 50% rdečih in 50% belih sort. Letni pridelek je 125 tisoč ton grozdja oz. 91 milijonov litrov vina, polovico še vedno prodajo kot odprta vina. Število registriranih vinarjev (2018) je 74, pri čemer je 90% z zmogljivostjo pod pet milijonov litrov, pet kleti z zmogljivostjo od 5 do 15 milijonov litrov, štiri kleti z zmogljivostjo od 15 do 50 milijonov litrov. Domača poraba je 10 litrov na prebivalca, 90% vin izvozijo.

V kleti Sopot so predstavili kar nekaj vin starejših letnikov, med njimi je najbolj navdušil izjemno bogat in harmoničen Ridot, cabernet sauvignon, 2007.