V hrvaški Istri je bil pretekli mesec zbran ves vinski svet v malem, saj so v Poreču od 11. do 15. junija gostili eno najvplivnejših in največjih svetovnih vinskih ocenjevanj Concours Mondial de Bruxelles. Več kot 350 ocenjevalcev je v petčlanskih komisijah v treh dneh ocenilo 7504 vina (med njimi 220 hrvaških) iz 50 držav. Tekmovanje je bilo prvič organizirano leta 1994, od leta 2006 pa je vsako leto spremenilo lokacijo. Potekalo je v 15 znanih vinskih regijah, med drugim v Aiglu v Švici, Brnu na Češkem, Luksemburgu in Kalabriji v Italiji, kjer je bila Istra lani razglašena za gostiteljsko regijo.
Hrvaška je kot vinorodna in turistična regija sprejela gostiteljstvo predvsem kot priložnost za nadaljnjo promocijo turizma in hrvaškega vinarstva, ki je iz leta v leto bolj kakovostno in prepoznavno med vrhunskimi vinskimi strokovnjaki. Tudi sodobni turisti ob obisku določene turistične regije iščejo pristna in edinstvena doživetja ter želijo spoznati lokalno pridelavo in gastronomijo.

Ocenjevalcem iz vsega sveta so predtavili tudi bivšo zaprto območje in titovo rezidenco Brione, kjere je ena najstarejših oljčnih deves v Istri.
Slovenski vinarji so prejeli tri zlate medalje medalje, prejeli so jih Puklavec family Wines za vino sauvignon Seven numbers l, 2021, vinska klet Berce iz Dornberka za merlot 2015 in KZ Brda za chardonny Bagueri 2018.
Med glavnimi regijami proizvajalkami je bil z vini najbolj zastopan Bordeaux, ki je bil na tekmovanju tudi najbolj nagrajen, saj je prejel 256 medalj. Tudi Iberski polotok je leta 2023 dosegel nekaj impresivnih rezultatov – Portugalska je v nacionalnem povprečju dosegla 37,5 % nagrajenih prijav. V Španiji je Aragonija z 42 % prehitela vse druge regije. Med vini iz Italije pa je največ medalj prejela Toskana, in sicer 80 medalj. Gostitelji, hrvaški vinarji, so poslali na ocenjevanje 220 vin in prejeli 23 zlatih in eno veliko zlato medaljo, ki jo je prejelo vino najprestižnejšega istrskega vinarja Meneghetti, in sicer za vino Val Gambalera 2015, na prodaj je po 236 evrov!
Med belimi vini je letos na tekmovanju prejelo najvišjo oceno Cenzontle blanco – belo mehiško vino, pridelano v dolini Valle de Guadalupe. Najbolje ocenjeno rdeče vino prihaja iz Bolgarije – Vineyards Selection Tenevo, mešanica merlota, cabernet franka in petit verdota iz kleti Yambol v Trakijski nižini. Trofejo Sylvain, ki se vsako leto podeli najvišje ocenjenemu barikiranemu vinu, je letos osvojilo kalifornijsko vino – Earthquake zinfandel, ki ga je donegovala vinska klet Michael David v Lodiju. Ekološko vino z najvišjim številom točk prihaja iz Španije – Palmeri Navalta iz kleti Palmeri Sicilia v Aragoniji.

Priznanja je prejelo manj kot 30 % prijavljenih vin. Naslednje, 31. ocenjevanje rdečih in belih vin CMB, pa bo potekalo od 7. do 9. junija 2024 v Guanajuatu v Mehiki. To bo prvič, da se bo tekmovanje preselilo na ameriško celino.

ISTRA – DRŽAVA V DRŽAVI
Hrvaška ima dolgo tradicijo pridelave vin, tako v celinskem kot priobalnem delu, država pa se ponaša s široko paleto avtohtonih sort grozdja, ki jih potrošniki vse bolj iščejo. V celi državi so vinogradi na 17.600 hektarjih, 1575 je pridelovalcev grozdja oz. vina, med njimi le 335 takšnih z več kot petimi hektarji vinogradov. V kleti so lani stočili nekaj nad 52 milijonov litrov vina, in sicer 76 % belega, največ graševine (laškega rizlinga) kot vodilne sorte v državi. Pridelujejo jo na 4347 hektarjih, največ v celinski Slavoniji.
Priobalno vinogradništvo je nekaj popolnoma drugačnega, Istra s svojo čudovito in še vedno nekoliko divjo naravo ter nacionalno mešanim prebivalstvom pa je še vedno država v državi.
Hrvaškega vinarstva in prodaje vina si ni mogoče predstavljati brez obmorskega turizma, saj ima država 6715 kilometrov obale in 1085 otokov. Jadranski del države ima štiri milijone prebivalcev in je lani gostil malo manj kot 19 milijonov turistov, Istra pa pet milijonov turistov in zabeležila 30 milijonov nočitev.

Istra in Kvarner imata skupaj 3010 hektarjev vinogradov, pri čemer je v slednjem kot najmanjšem vinorodnem okolišu s trto posajenih 190 hektarjev. Pridelek vina v celi Istri je bil lani 87.460 hektolitrov, in sicer več kot 90 % belih vin. Med sortami je glavna malvazija na 1555 hektarjih, teran pa na 232 hektarjih, sicer pa je ob Jadranu vodilna sorta plavac mali na 1343 hektarjih. V Istri so izbrali pravo strategijo s poudarkom na vrhunski kakovosti in avtohtonih sortah, predvsem malvaziji in teranu, ki sta postala najbolj znana simbola istrskega polotoka ter vse bolj prepoznavna na svetovnem trgu. Istrski vinarji so zadnjih 30 let naredili velik preboj in premik, k čemur je pripomoglo predvsem povezovanje v okviru združenja Vinistra, v katerem je 120 najbolj uspešnih vinarjev. Zadali so si skupne cilje, kot so profesionalno trženje in promocija, povezovanje s turizmom in strokovni razvoj. Številni med njimi so izjemno zvišali kakovost vin, kar je odraz večjih vlaganj, in se tako uspešno prebijajo na mednarodne trge.

NAJSODOBNEJŠA KLET NA OBMOČJU POREČA JE DAMJANIĆ
Nekaj najboljših vinskih hiš so v Istri, kjer je vino bolj kot kdaj koli prej sestavni del turizma, predstavili ocenjevalcem vin z vsega sveta skupaj s pokrajino in gurmanskimi dobrotami. Istrske vinske kleti in oljarne pa so postale turistične znamenitosti in majhni muzeji gastronomije sami po sebi. Eno od uspešnejših vinarstev je tudi Damjanić, ki jo vodita Ivan in Željka Damjanič. Tradicijo stare istrske kmetije s 40 hektarji je prekinila nacionalizacija, zaradi katere so lahko obdržali le pet hektarjev, ostalo pa razdrobili med družinske člane. Po približno 15 letih trdega dela ima družina Damjanić 10,5 hektarja vinogradov in sodobno klet, kjer mladi enolog Ivan Damjanić uporablja pridobljeno znanje in ljubezen do vinarstva. Leta 2020 so začeli graditi in kmalu zatem odprli novo klet z zmogljivostjo 250 tisoč litrov vina, njena vrednost je bila dobra dva milijona evrov. Gre za najsodobnejšo klet na območju Poreča, zrasla je tudi s pomočjo evropskih sredstev. V njej pa kletarijo malvazijo, rumeni muškat, burgonjo, merlot in cabernet sauvignon v steklenicah pod 13 etiketami. V kleti je še sodobna degustacijska soba, vina pa ponudijo ob tradicionalni istrski kulinariki. Poleg vin pridelujejo tudi olivno olje, načrt družine je povečanje vinogradniških površin s poudarkom na malvaziji kot vodilni istrski sorti in borgonji kot tradicionalni istrski sorti. Ivan Damjanić pri pridelavi vina uporablja najso­dobnejšo tehnologijo, rezultati pa so razvidni iz osvojenih medalj na domačih in mednarodnih tekmovanjih. Posebej ponosni so na vino Clemente Blanc 2016, ki je na ocenjevanju Decanter prejelo zlato medaljo s 96 točkami in zlato medaljo na ocenjevanju International Wine Challenge.
Ivan in Željka Damjanić