Družina Pavlica živi v središču Dornberka že več kot 200 let, nekaj generacij nazaj so bili v  njej učitelji, zato so pred desetletjem odprto turistično kmetijo poimenovali pri ‘Pr prfesorjevih, kot jim rečejo po domače. Turistična dejavnost na kmetiji je sedaj obliž na težave z vinogradništvom, ki mu je že četrt stoletja predana aktivna generacija na kmetiji: Tadej z ženo Mojco ( ki je sicer zaposlena kot računovodkinja ), pri delu že pomagajo njuni štirje sinovi: Žiga, Tevž, Nace , in Ahac ter Tadejev brat  Janko.

Tadej se je najprej odločil za medicinski poklic, ker pa je bil klic narave močnejši, se je po šolanju odločil za kmetovanje. Delno tudi zato, ker mu je kmalu umrl oče in je imel, takrat  na manjši kmetiji proste roke. Le-to je iz poldrugega hektarja kmalu povečal z dolgoročnim najemom zemljišč pri državnem skladu in zasebnikih, ki so v 90-tih letih kmetovanje opuščali. S 30 hektarji vinogradov in več kot 200 tonami pridelka grozdja je bil dolga leta največji kooperant kleti Agroind Vipava 1894. Zgodba z največjo vipavsko kletjo zanj še vedno ni končana, in kot vemo, se je tudi za vse  druge kooperante končala klavrno. V stečaju je bila najprej prodana ukrajinskim podjetnikom, a ti z  vinarstvom niso imeli resnih namenov. Leta 2017 je bila zato na dražbi ponovno prodana avstrijskim kupcem slovenskih korenin Michaelu Blaschitzu in vinarju iz avstrijske Štajerske Hannesu Sabathiju.

Še vedno neporavnani računi s kletjo Vipava

 Sem največji upnik vipavske kleti, ukrajinski  lastniki zirom iz stečajne mase mi dolgujejo še vedno okrog 20.000 evrov, skupaj s sedanjimi lastniki pa okrog 70.000 evrov za grozdje. V normalnem letniku še vedno pridelam 240 ton grozdja in do lani sem bil še vedno največji vinogradnik vipavske kleti.

 V prvem letu avstrijskega lastništva, leta 2017, je bilo grozdje plačano dobro, plačan je tudi pridelke letnikov 2019 in 2020, dolgujejo pa mi še 45.000 evrov za 90 ton grozdja letnika 2018. Vso grozdje je bilo vrhunske kakovosti, na merlotu smo celo porezali šparone in na njih sušil grozdje, njegova pridelava je bila znatno dražja.  Plačali so le tisti del prevzetega grozdja, ki so ga potrebovali po  njihovem odkupnem  načrtu, ves  presežni pridelek v zelo obilnem letniku 2018, ko je bil grozdja po državi povsod preveč, pa so prevzeli na konsignacijo. Zato uradno  tega vina  ne bi smeli prodajati, ker je  še vedno naše. To vino naj bi šlo v destilacijo v prvem koronskem letu 2020, in obljubili so nam, da bo grozdje plačano takoj, ko prejmejo od države zanj sredstva, a dolga še vedno niso poravnali, « pravi Tadej Pavlica sedaj, ko je dokončno prekinil sodelovanje s Kletjo Vipava, odločitev pa je, je prepričan za nazaj, sprejel nekaj let prepozno.

Tudi sedanji lastniki so namreč ponujali vinogradnikom  najprej lepe besede, plačilo pa z zamudo. Z njimi je imel podpisano desetletno pogodbo, a so jo kršili že prvi teden prvega leta, ko so plačali 20 – odstotno akontacijo z enomesečno zamudo, vendar so jim kmetje takrat še pogledali skozi prste. Vsaj pri njemu je ta zgodba končana, večino grozdja bo prodal zasebnim kupcem doma in nekaj čez mejo v Italijo, pridelek za 30.000 litrov vina pa bo obdržal doma, saj  tudi odločitev za samostojno trženje vina iz  tako veliko količino pridelka ni preprosta. Predvsem je treba zgraditi in opremiti zelo drago vinsko klet in poiskati kupce.

Prelomni letnik 2021

Ker so bile z vinogradništvom vedno večje težave, so v družini Pavlica najprej razmišljali o vinotoču, manjšo klet so namreč že imeli. Načrti pa so prerasli v turistično kmetijo, zanjo so namenili parcelo nekdanjega hleva ob hiši in objekt dogradili  leta 2010. »Na srečo smo opremili kuhinjo in se usmerili na toplo hrano, da smo lahko plačali kredit za novi objekt. V njem lahko sprejmemo 60 gostov, pod njim je vinska klet, v nadstropju pa stanovanjski del. Vrednost naložbe je bila okrog 0,9  milijona evrov, in to brez opreme kleti, za katero je potrebno vsaj še pol milijona. Slednja je zelo velika, Tadej si je »rezerviral« za vino prostor z zmogljivostjo za 0,5 milijona litrov oz. za tri vinske letnike, sedaj je  v njej le za 20.000 litrov  vina nerjaveče posode in okrog 40 barikov.

Odločil se je, da ničesar ne bo delal polovičarsko, opremil jo bo, ko mu bodo to dopuščala sredstva. Zato lahko- kot so tudi doslej- prodajajo le odprto vino, njihova prva buteljčna vina- to bodo malvazija , merlot, modri pinot in cabernet letnika a 2021, morajo v leseni posodi najprej še dozoreti.

Družina Pavlica obdeluje šest hektarjev vinogradov v Dornberku, 15 hektarjev v Renčah in osem na Biljenskih gričih. Vinogradi so v najboljši rodnosti, stari med osem in deset let. Glavne sorte so chardonnay, malvazija, merlot in cabernet sauvignon, in še sivi pinot, barbera, laški rizling, pinela in tokaj. Prelomni letnik za njihovo klet bo 2021, ker se  bodo na trgu prvič samostojno predstavili z buteljčnimi vini tega letnika sort malvazija, modri pinot, merlot in cabernet sauvignon. Letos bodo stekleničili tudi prvo serijo penečega vina (charmat) iz pinele.  

Vrata  v podzemlju še nezaključene turistične kmetije so odprli leta 2011, sprejemajo v glavnem skupine za razne družinske jubileje. Glavni del domače ponudbe pa ni vino, alo, temveč hrana. Delo so si razdelili tako, da Tadejeva mama pripravlja  zelenjavne jedi, žena Mojca kruh in pecivo, Tadeje pa skrbi za mesni del ponudbe. Gostov so imeli do korone vedno dovolj, in to samo z »reklamo od ust do ust« zadnji dve leti pa jim je, tako kot vsem drugim, promet padel za 80 odstotkov, živahno je bilo le  od poletja do jeseni.

 » Z letošnjim  marcem se je vzdušje spet otoplilo, in zanimanje gostov oživljati, ljudje potrebujejo druženje, kar smo videli že lani. Po primorsko bi rekli, da so se družili » do zadnjega solda«, oz. do jutra, saj imamo turizem tor na lokaciji, kjer nikogar ne motimo. H klasični ponudbi mesa smo zadnja leta dodali tudi ovčetino, saj redimo na Biljenskih gričih 100 ovac jezersko-solčavske pasme in nekaj koz. Tudi med pandemijo smo njihovo meso prodali brez večjih težav, tako muslimanskim priseljenem v okolici kot kupcem iz Italije po dobri ceni, nanj pa so se zaradi dobre kakovosti navadili tudi naši gostje, »pravi Tadej.

Na MKGP zavrnil vlogo za prestrukturiranje

 Če je dodatna ponudba mesa drobnice na krožniku več kot dobrodošla, pa so manj logični  razlogi, zakaj je začeli ovce Tadej na kmetiji Pavlica sploh rediti. Tudi ti so prepleteni s stečajem kleti Agroind Vipava, ki je obdelovala 240 hektarski kompleks izjemne vinogradniške lege Biljenski griči. Ti so hirali in propadali skupaj s podjetjem, po stečaju jih je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov na razpisu ponudil v najem okoliškim vinogradnikom.

Tadej Pavlica je dobil v najem 30 hektarjev opuščenih vinogradov, in prijavil prvo leto za prestrukturiranje osem hektarjev. Obnove so  kljub podpori državnih sredstev – ( na razpisu za prestrukturiranje so prejeli  okrog 16.000 evrov po hektarju) velik finančni zalogaj. Teh prijavljenih osem hektarjev, njihova obnova je stala povprečno 25.000 evrov/ ha, je obnovil v letu 2019. Na  njih  je posadil tri hektarje chardonnaya in pet hektarjev malvazije. Večina trt je še naprej na terasah, gostota 4000 trt po hektarju, del je spremenil v vertikalo. Načrtoval je, da bo z najemom površin na Biljenskih gričih opustil manjše zasebne parcele in strnil večino pridelave na eni najboljših leg v Vipavski dolini. Toda ko je v letu 2019 prijavil za prestrukturiranje še naslednjih deset hektarjev, so njegovo vlogo na kmetijskem ministrstvu zavrnili s pojasnilom, da so trte že tako iztrošene. Zato se ni več mogoče prijaviti na razpis za prestrukturiranje vinogradov, temveč na razpise v okviru PRP, ki so administrativno veliko zahtevnejši. Poleg tega je obnova vinogradov povezana z sadilnimi pravicami- ker je tri hektarje skrčil na drugih legah, bo te pravice prenesel na enako površino na Biljenskih gričih in tako lahko kandidiral za  podporo za prestrukturiranje. Na  preostanku neobnovljenih površin, tj. 19 hektarih  pa  je  začel rediti ovce, ki ne zahtevajo posebnih naložb. Te so lahko celo leto zunaj, površine pa izkoriščene.

 Poleg drobnice pa je na Biljenskih gričih, opozori Tadej, veliko divjadi, ki jemlje voljo vsem vinogradnikom. Z grozdjem si postrežejo divji prašiči, jeleni, tudi šakali niso redki. Na 1000 mladih trtah je  tako lani po lomastenju  divjati ostalo le 200 kilogramov grozdja, teknejo jim pa vse sorte, tudi merlot, ki se ga v preteklosti niso dotaknile. Dodatni razlog za škodo je bila lanska pozeba sadja, živali pa razen grozdja niso imele na voljo druge hrane.  Še dobro, da je na trtah na prosto viseči vzgoji grozdje  živalim težje dosegljivo, sklene Tadej, ki je v mislih že pri nakupu dragih gnojil in sredstev za varstvo trte,  letos bo dražja vsaj med 100 do 150 odstotkov.