Potem ko je izraelsko zagonsko podjetje je v Švici zaprosilo za odobritev laboratorijskega mesa, le-to ni več tako daleč od Evrope, kot se je sprva zdelo. Možno je, da bo umetno meso v EU celo kmalu dobreno. Avstrijski kmetijski minister Norbert Totshnig zato opozarja na nevarnosti in zahteva jasno označevanje.

Predvsem pa svari pred odvisnostjo mednarodne živilske industrije, kjer velike korporacije določajo, kaj bo na krožniku. Veliki vlagatelji na svetovnem trgu hrane že vlagajo milijarde v zagonska podjetja in raziskave za razvoj umetne hrane iz laboratorija. Totschnig meni, da je za preprečitev tega, da bi proizvodnja hrane v EU prešla v roke peščice mednarodnih korporacij, na ravni EU potrebna na dejstvih temelječa in celovita ocena učinka laboratorijsko pridelanega mesa.
Ko nastane meso brez kmetije in govedine
V Evropi je vložilo prvo vlogo za odobritev laboratorijskega mesa izraelsko zagonsko podjetje Aleph Farms 27. julija pri švicarskem Zveznem uradu za varnost hrane in veterinarstvo (FSVO). Izdelek, imenovan Aleph Cuts, naj bi tržili skupaj s švicarskim trgovcem Migros. Distribucija in trženje naj bi potekala prek gostinskih obratov. Podjetje Aleph Farms namerava letos umetno meso ponuditi tudi v Singapurju in Izraelu, vendar le v omejenih količinah in z izbranimi partnerji. Podjetje navja, da sodeluje podobno z regulatorji na številnih trgih po svetu, da bi zagotovilo skladnost z njihovimi varnostnimi zahtevami za uvedbo svojega novega izdelka na trg.
Laboratorijsko meso povzroča večje izpuste
Umetne celice iz laboratorija niso več znanstvena fantastika. Od konca leta 2020 je v Singapurju naprodaj piščancem podobno laboratorijsko meso, v ZDA pa so že odobrili meso iz umetno vzgojenih celic.

Prve študije Univerze v Oxfordu kažejo, da je proizvodnja laboratorijskega mesa bolj škodljiva za podnebje kot proizvodnja naravnega mesa. Nedavno objavljena študija kalifornijske univerze v Davisu prav tako potrjuje, da se zaradi energetskih potreb laboratorijskega mesa na kilogram mesa sprosti do 25-krat več ekvivalenta ogljikovega dioksida kot pri izdelkih iz živinoreje. Zelo zaskrbljujoče je, da je za proizvodnjo laboratorijskega mesa potrebna tudi kri iz src živih telečjih zarodkov. Po odvzemu krvi plod in krava mati umreta. Industrija se še vedno ukvarja z alternativami krvi iz srca telečjih zarodkov. Poleg tega rejne živali pomembno prispevajo k ohranjanju kulturne krajine in biotske raznovrstnosti, zlasti na gorskih območjih. Totschnig meni, da bi brez živinoreje h prišlo do hitrih sprememb biotske raznovrstnosti in zaustavitve krožnega gospodarstva. Avstrijski kmetijski minister zahteva, da morajo potrošniki jasno prepoznati, ali izdelek prihaja iz laboratorija ali gre za naravno meso. Tako kot se lahko mleko imenuje samo tisto mleko, ki je pridobljeno od molznih živali, se lahko izraz meso uporablja samo za naravno pridelano meso. To je treba urediti že pred morebitno uvedbo na trg EU. V ta namen se želi Totschnig v okviru zavezništva na ravni EU boriti za preglednost in sledljivost. “Potrebno je jasno označevanje, zavajajočim označbam se je treba dosledno upreti ,” je dejal minister Totschnig.

Avstrijsko kmetijstvo je razmeroma majhno, iz družinskih kmetij in usmerjeno regionalno. Avstrijske kmetije imajo v povprečju 24 hektarov. Skupno je v Avstriji približno 98.000 živinorejskih, v glavnem srednje velikih kmetij, s povprečnim številom 35 govedi ali 138 prašičev na kmetijo