Po sivem pinotu in proseccu, je nova italijanska  vinska zvezda, ki osvaja ljubitelje vin po svetu primitivo iz Apulije. Ta sorta, ki ima potrjeno hrvaške korneine kot crljenak kaštelanski in je doživela pred nekaj leti odmevni uspeh v Skandinaviji, odkoder se je njen sloves razširil še v Nemčiji. Obeti so dobri še severni Ameriki, posebej v Kanadi, kjer so ljubitelji vin bolj naklonjeni vinom bogatega telesa z ostankom sladkorja. Najbolj cenjen del pridelave te sorte je v Salentu v Manduriji, kjer pridelujejo primitivo z kontrolirano označbo porekla ( DOC) na 1000 ha.

Primitivo raste na jugu Italije na 13.000 ha, kar predstavlja 15,5 %  apulijskih vinogradov. Ta površina zagotavlja o v letniku 1,3 milijona hektolitrov vina, pretočenega v 170 milijonov steklenic. Povprečni pridelek je od 7,5 ton po ha za najvišjo kategorijo vin- DOC primitivo Manduria, do 18,3 tone za vino z geografsko označbo. Takšen je bil v količini apulijski pridelek primitiva v letu 2020 po podatkih trgovinske zbornice Taranto, kot certifikacijskega organa. Prava eksplozija te sorte se je začela šele pred štirimi leti, ko pridelava še ni bila niti na 10.000 ha. oz. manj kot 100 milijonov litrov. S podporo certifikaciji vina z regionalno oznako IGT v regiji Salento pa se je količina certificiranega vina v treh letih potrojila iz 397.000 na 603000 certificiranih hektolitrov.

Od crljenka kaštelanskega do primitiva in  zinfandela

Ne glede na to, ali se imenuje crljenak kašatelanski, ali tribidrag na Hrvaškem,  primitivo v Italiji ali zinfandel v Kaliforniji , gre  za grozdje z enakim DNK profilom. Ampelografski strokovnjaki so leta 2001 končno razvozlali, in sicer dr. Carole Meredith s pomočjo dr. Ivana Pejića in dr. Edija Maletića iz Univerze v Zagrebu, da je pravi izvor zinfandela in primitiva grozdje  crljenak kaštelanski, ki se je iz Dalmacije razširilo v Italijo  v 18. stoletju, V ZDA pa se je razširil prek Dunaja sredi 19. stoletja.

1000 ha več primitiva na leto

 Sedaj je zaradi zelo visokega pridelka,dovoljenega v certifikacijski specifikaciji, to je 18,3 tone, večina pridelka na ravni kakovosti z geografsko označbo –  IGT Puglia,v tej kategoriji ga je polovica, 34%  kot IGT Salento in 17% kot primitivo Mandurija. Ostala količina je razdeljena na različne IGT ( Taranto, Murgija, Daunia) in še nekaj malega- okrog 10.000 litrov , v kategoriji višje zaščite DOC. Izjemna rast je privedla do izjemne višine cen odprtega vina in te po pričakovanjih v prihodnjih letih ne bodo padle. Zahvaljujoč rasti te sorte na trgu pa v Apuliji naraščajo tudi površine vinogradov za krog 1000 ha la leto,  oz. jih bo po napove v letu 2025 že 93.000 ha. Temu pa sledijo tudi trsnice. Pridelava cepljenk je od leta 2005 do sedaj zelo narasla, pravi direktor zadruge Rauschedo Eugenio Sartori. V letu 2005 je bila pridelava cepljenk  2,5 milijona, v zadnjih nekaj letih pa je bila veliko višja, okrog 5,9 milijonov cepljenk, iz neregistirane pridelave pa še 0,5 milijona cepljenk. Zadnje leto je bilo po oceni 94 % primitva posajenega v Apuliji in le 3,8 v Abruziji, v provinci Chieti za vino IGT. Zelo omejena količina te sorte so posadili še v Basilicati in Moliseju. V Apuliji je letno posajenih sadijo letno med 900 in 950 hektarji z gostoto 4800 trt po hektarju, na še med 240 in 260 ha pa na območju Barija ja in Foogge, z gostoto 3500 trt/ ha, za odrto vino IGT. Najbolj iskani s kloni pa so VCR 367, VCR 368 in VCR 369.

Priljubljenosti sledila rast cen

To vino se je dobro zasidralo na domačem, italijanski trgu tako v trgovskih verigah kot v gostinstvu, prav tako pa ima zveste kupce v Nemčiji. Z rastočo prodajo v samo zadnjih nekaj letih je jasno, kako  sili vinski trg, kot eden najbolj konkurenčnih, pridelovalce v radikalno diverzifikacijo kakovosti. Na primer primitvo, ki je naprodaj v diskontih, je zelo različen od tistega v restavracijah, in ima izjemen senzorični razpon. Zato je potrebno najti ravnotežje za izjemno rast in upravljati ponudbo  glede na zahteve kupcev. Vino, za katero je bilo značilno, da se ga izpije v največ treh do štirih letih,  morajo  kletariti sedaj  tako, na daljšo obstojnost.  Blagovne znamka Doppio Passo, izjemna zgodba o uspehu na skandinavskih trgih, uteleša idejo primitiva od srednje do višje kakovosti, naprodaj pa je tudi v Nemčiji.

 Povpraševanje po tem vinu je tako veliko, da so se cene odprtega vina povzele na 1,5 in 1,6 evra za kakovost IGT, in na 2,8 do 2,9 evra za primitivo Manduria in od 3 evre naprej za kakovosti. Povpraševanje pa je izjemno ne le za tistega pod oznako Doppio Passo, pač pa po vsem pridelku. Zmagovalna formula je rezultat zelo dolgih raziskav, še pred 20 leti je bila ta sorta zunaj Apulije neznana. Prej je bila ta sorta v rangu vin, ki so bila iz sušenega grozdja, oz je prevladoval v zvrsteh, a so se vinarji s to sorto od te usmeritve odmaknili Ugotovili so namreč, da lahko dobijo po sorazmerno nizki pridelovalni ceni vino iz samo ene sorte, ki je pridelan naravno, z značilnim “okroglim” okusom, mehkimi, sladkastimi tanini in zaključkom, hkrati pa z visokim alkoholom in bogatega telesa. Vino pa ima arome po jagodičevju, borovnicah, brusnicah, pa tudi po začimbah- cimetu in tobaku. Zato ima vse adute, da ostane dolgotrajna uspešnica, saj ima zelo razširjeno distribucijo, in dobro zaledje v pridelavi, večina pridelka je srednje kategorije in delček odličnega, na trgu pa je iskan,  dostopen, in to na območju, ki je postalo tudi priljubljeno turistično območje. To vse nakazuje, da se bo razširil kjerkoli v severni Evropi  kot tudi v Nemčiji in Italiji, uspešno zgodbo pa si tlakujejo vinarji primitiva tudi v Estoniji, Braziliji, Rusijo, pa tudi v vzhodni Aziji v Koreji.