Evropsko združenje agrarnih ekonomistov (European Association of Agricultural Economists- EAAE) je letos organizirala že 15. kongres, ki je tokrat nosil naslov: »V smeri  trajnostnih agroživilskih sistemov: iskanje ravnovesja med trgi in družbenimi cilji«. 14. Kongres EAAE je bil leta 2014 organiziran in zelo uspešno izpeljan v Ljubljani,  po 24 letih pa so ga ponovno organizirali v Italiji.

 Kongres  je potekal med 29. avgustom in 1. septembrom  v Parmi, v regiji Emilija-Romagna, ki slovi po bogati gastronomski tradiciji, arhitekturi, glasbi in naravni in podeželski krajini. Poleg ene izmed najstarejših univerz na svetu (Univerza v Parmi), je  v Parmi tudi sedež dveh prehrambnih multinacionalk –Barille in  Parmalata in Evropske agencije za varnost hrane (EFSA). Pričakovanja o plodni razpravi o najnovejših in najbolj perečih problemih v kmetijstvu in živilstvu v kombinaciji z gurmansko in kulturno podobo v prehrano usmerjene regije so letos na kongres privabili rekordno število –več kot 1000  udeležencev, med njimi šest  slovenskih strokovnjakov,  ob skupini iz Biotehniške fakultete, tudi  profesor dr.  Štefan Bojnec iz Fakultete za management iz Kopra.  

Dogodek, ki se odvija vsake tri leta, povezuje vse člane združenja in predstavlja prizorišče za izmenjavo inovativnih idej v raziskovanju agrarne ekonomike in z njo povezanih področij ter vzpostavitev dolgoročnih raziskovalnih sodelovanj, ki so pripomogla k uspehu pri najzahtevnejših raziskovalnih predlogih in projektih. Je prizorišče plodnega dialoga med akademskim svetom, kmetijskimi podjetji in oblikovalci politike, ki spodbujajo razvoj kmetijsko-živilskega sektorja in nacionalnih gospodarstev kot celote.

Izzivi zahtevajo nove pristope

Teme EAAE kongresov neposredno odražajo najaktualnejše probleme in izzive s katerimi se sooča agroživilstvo. Letošnji kongres je pod vodstvom predsednika programskega odbora, prof. Alfonsa Oudea Lansinka iz Univerze v Wageningu (Nizozemska)  izpostavil dejstvo, da so si  številne zahteve, s katerimi se danes sooča kmetijstvo, pogosto nasprotujoče, zato  zahtevajo nova znanja in pristope. Agrarna ekonomika je tako kot kmetijstvo pred številnimi novimi izzivi, ki izvirajo iz različnih vlog kmetijstva v družbi. Aktualne vsebine, vezane na uravnoteženje zahtev trga in družbenih ciljev v agroživilstvu so se tako nanašale predvsem na trajnost pridelave,  prehransko varnost in varno hrano, povezanostjo kmetijstva z okoljem, upravljanje s tveganji, preference potrošnikov do hrane, povezovanje in sodelovanje, tehnološki razvoj in reformo kmetijske politike. Vse to so teme, ki so posebej zanimive tudi za slovensko kmetijstvo in podeželje.  Kongres je med drugim postregel z zanimivimi plenarnimi predavanji akademikov, in drugih strokovnjakov na področju agroživilstva, med njimi tudi z vabljenim predavanjem profesorja dr. Emila Erjavca iz Biotehniške fakultete v Ljubljani. Predavatelji so v svojih plenarnih govorih vodilno temo naslovili z različnih zornih kotov, s splošnega vidika, ki zadeva prehransko varnost,  z vidika oskrbovalne verige, z vidika potrošnika in seveda z vidika politike.

Kongres je otvorila predsednica EAAE Dr. Chantal Le Mouël, ki je v svojem govoru predstavila pregled glavnih študij zadnjih let, ki se ukvarjajo s tem, kako na trajnosten način zagotoviti prehransko varnost za naraščajočo človeško populacijo. Ta naj bi do leta 2050 dosegla 9,2 milijarde ljudi, poleg zgolj količinskih in kaloričnih potreb pa v svetu z rastočimi življenjskimi standardi naraščajo tudi zahteve po varni, kakovostni in cenovno dostopni hrani. Projekcije v pregledanih študijah se pri tem med seboj močno razlikujejo glede na predpostavke – napovedi segajo vse od 29-odstotnega do 91-odstotnega povečanja človeških potreb po hrani in neprehranskih kmetijskih izdelkih. Med glavnimi mogočimi načini za doseganje trajnostne oskrbe s hrano so bili izpostavljeni: prehrana z manj kalorijami in manj mesa ter zmanjšanje količine odpadkov hrane; manj površin, namenjenih proizvodni biogoriv; povečanje hektarskih donosov; ter povečanje kmetijskih površin.Več v tiskani izdaji Kmečega glasa

Dr. Tina Kocjančič, Ilona Rac, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani