26. november je svetovni dan oljke, ki ga je leta 2019 razglasila Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo UNESCO, s ciljem zaščititi oljko in spodbujati vrednote miru, modrosti ter harmonije, ki jih simbolizira.V  Sloveniji  smo a dan obeležili z okroglo mizo o novih izzivih  v oljkarstvu in potrebni smeri ukrepanja, organizirala  jo je Zveza društev oljkarjev Slovenije ter Znanstveno raziskovalno središče Koper.

Polistajte in s klikom na naslovnico, na tel. št. 01 473 53 79 ali e-naslov karmen@czd-kmeckiglas.si naročite knjigo OLJKA. VABLJENI K NAKUPU. 

Oljkarstvo je v Sloveniji perspektivna panoga, število oljkarjev in oljčnikov se že več let povečuje. Čeprav k vrednosti kmetijske pridelave prispeva zelo majhen delež, pa po površini intenzivnih nasadov sadnih vrst oljke dosegajo najvišje mesto. Zlasti v Slovenski Istri oljčniki pokrivajo večino kmetijskih površin (več kot vinogradi) in so bistveni element sredozemske kulturne krajine, oljčniki pa se širijo tudi v Goriških Brdih in na Vipavskem.

Slovenija je sicer majhna pridelovalka  oljčnega olja, samooskrba v povprečju znaša le 25 odstotkov. V dobrih letinah naši oljkarji pridelajo  do 1000 ton oljčnega olja (v 2018), žal pa je bilo v zadnjih letih zaradi neugodnih vremenskih razmer ali oljčne muhe več slabih letin. »Na ministrstvu verjamemo, da je z izobraževanjem oljkarjev mogoče te neugodne vplive na pridelovanje in kakovost oljk obvladati. Za to je pomembno dobro delo in sodelovanje vseh treh javnih služb: javne službe v oljkarstvu, zdravstvenega varstva rastlin ter kmetijskega svetovanja.«

Za razvoj oljkarstva je pomembno, da so oljkarji uspešni pri pridobivanju pomoči iz Programa razvoja podeželja. Pridelava oljk je seveda neločljivo povezana s proizovdnjo oljčnega olja in namiznih oljk. »Slovenija sicer po količini pridelanega oljčnega olja ne bo nikoli primerljiva z večjimi proizvajalkami, po kakovosti pa slovensko oljčno olje velja za odlično, kar dokazujejo slovenski oljkarji na mednarodnih tekmovanjih in pa proizvodnja ekstra deviškega oljčnega olja z zaščiteno označbo porekla,« je povedal kmetjski minister dr. Jože Podgoršek,ki se je udeležil okrogle mize. Za spremljanje kakovosti oljčnega olja je potreben laboratorij z vrhunsko opremo in visoko strokovno izkušen kader, s katerim razpolaga Inštitut za oljkarstvo Znanstveno raziskovalnega centra Koper. Ministrstvo se zaveda pomena, ki ga ima Inštitut za razvoj oljkarstva in kot akreditiran laboratorij za uradni nadzor nad kakovostjo oljčnega olja.

Minister je izpostavil tudi druge izzive, ki čakajo kmetijstvo, predvsem v luči nove Skupne kmetijske politike (SKP) 2021-2027. Ministrstvo je pripravilo izhodišča v okviru Strateškega načrta SKP in ga dalo v javno razpravo, ki se bo zaključila 2. decembra. Vse oljkarje je povabil, da v izhodiščih preberejo pripravljeno analizo stanja v oljkarstvu, analize SWOT in opredelitev potreb ter k sodelovanju v smislu izpolnjene ankete.

Tropine bodo končno dovoljene spomladi 

Za oljkarje je pomembna tudi informacija, da je v javni obravnavi predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijstvu. V tem dokumentu bo opredeljena podlaga za Uredbo o gnojenju, ki bo oljkarjem omogočila uporabo oljčnih tropin za namen gnojenja. Minister Podgoršek je sprejem zakona napovedal za prihodnjo pomlad.

Usodo oljkarjev pa letos – tako, kot tudi drugih dejavnosti kroji epidemija covid-19.Drugi val epidemije je prišel namreč prav v obdobju sezone obiranja oljk, ukrepi za zajezitev širjenja covid-19 pa so oljkarjem prinesli kar nekaj skrbi.  Obiranje oljk zahteva dobro časovno organiziranost, oljke je potrebno v čim krajšem času stisniti v oljčno olje. Le z dobrim oljčnim oljem je oljkarjem poplačan trud za celoletno skrbno delo v oljčniku.