Vipavska klet 1894 ob 130-letnici

Vipavska klet 1894 ima dolgo tradicijo, saj praznuje letos 130 let obstoja, vendar imajo vinogradniki v Vipavski dolini na zadnje desetletje, ko je prehajala iz zadružnega v zasebno lastništvo zaradi stečaja, še vedno slabe spomine. Stečaj še vedno ni končan in brez dela plačila so ostali tako zaposleni kot pridelovalci. Za podjetje, ki je zadnjih sedem let v avstrijski lasti – kupila sta ga podjetnik Michael Blaschitz in štajerski vinar Hannes Sabathi –, je tako ponovno zaupanje vipavskih vinogradnikov izjemno pomembno. Brez njega si največji vipavski vinar s sedaj 16 zaposlenimi in letnim prometom 2,6 milijona evrov ne more zagotoviti pridelka grozdja kot osnove za poslovanje.

Lani je načrtovani odkup za skoraj 30 % zmanjšala toča 28. avgusta, v kleti so imeli le dober milijon kilogramov grozdja. Ker pa so bile v kleti še zaloge, za trg njihovih vin ni zmanjkalo, so se pa umaknili iz nizkocenovnih kategorij vin. Tudi letos je bila na Vipavskem toča že 29. marca in bo pridelek zato manjši. V vinski kleti pričakujejo 1,5 milijona kilogramov grozdja, zaupanje vinogradnikov pa vzpostavljajo predvsem z rednim plačilom.

»Grozdje plačamo v dvanajstih obrokih, novembra 20 % in razliko v enajstih obrokih, za letnik 2023 moramo tako plačati še tri obroke. V začetku junija smo imeli z vinogradniki sestanek in jim predstavili cenik za letnik 2024, le-ti pa so oddali najave oddanega grozdja. Pogodbe je podpisalo 180 vinogradnikov, za nas so pomembni vsi, veliki in majhni. Zagotovljeno imamo grozdje za dober milijon litrov vina in ker nikoli ne dajo najave vsi, ga pričakujemo še nekoliko več. Občutno – med 24 in 40 % – smo zvišali cene belih sort grozdja, saj je po belih vinih veliko večje povpraševanje kot po rdečih,« je predstavila priprave na letošnjo trgatev Tanja Vidmar Šinigoj, direktorica kleti Vipava 1894.

Izhodiščna cena za bele sorte pinelo, zelen, malvazijo in rumeni muškat je tako 0,75 evra/kg. Končna cena pa je sestavljena iz dodatka glede na vsebnost sladkorja, na lego oz. kateri polnitvi vina je namenjeno grozdje in dolgoročnost pogodbe – večletna kot je, višji je dodatek. Ker gre npr. večina sorte pinele v buteljke Lanthieri, dobijo pridelovalci za to sorto povprečno še med 0,15 in 0,20 evra/kg dodatka in pri povprečnem sladkorju dosežejo plačilo 0,9 evra/kg. Najbolj pa so zvišali plačilo laškega rizlinga, in sicer za 40 %, na izhodiščno ceno 0, 67 evra/kg. Za vipavsko klet sta zelo pomembni avtohtoni sorti pinela in zelen, ki predstavljata na policah tržno prednost, a sta na voljo v zelo omejeni količini. Laški rizling pa je zelo pomemben del tradicionalne vipavske zvrsti vrtovčan, na trgu v litrski steklenici, poudarita še oba druga sogovornika, Andrej Furlan, prokurist in tržnik in Rok Furlan, od letos enolog vipavske leti.

Povraševanje po vinih kroji cene

V vinarstvu je že od nekdaj težavno usklajevanje med ponudbo in povpraševanjem, saj traja modni trend na vinskem trgu med deset in petnajst let in so torej pol krajši od življenjske dobe vinograda. Že približno desetletje posegajo ljubitelji vin v glavnem po belih vinih in nekateri po maceriranih belih. V gostinskem sektorju, kjer prodajo iz vipavske kleti polovico polnitev, je povpraševanje 80 : 20 v prid belih vin, zato potrebujejo bistveno manj grozdja rdečih sort. Temu primerne so ostale izhodiščne cene, za merlot kot vodilno rdečo sorto Vipavske doline 0,40 evra/kg in enako za barbero, za cabernet sauvignon 0,50 evra/kg ter v vinogradih bolj redek modri pinot 0,70 evra/kg. Pridelovalcem skušajo priti naproti tako, da bodo odkupili vse količine ponujenega grozdja, ne glede na zaloge rdečih vin v kleti.

Vinogradnike zato spodbujajo predvsem k sajenju belih vipavskih avtohtonih sort, seveda pa je osnovni pogoj za to primerna lega in sadilne pravice. Opuščanje vinogradništva jih skrbi, saj je od njega odvisen obstoj vinska kleti. Vipavska klet je v preteklosti obdelovala najbolj znamenito vipavsko lego – več kot 200 hektarjev Biljenskih gričev. Večino le-teh je dal po stečaju kleti državni sklad v najem zasebnikom, vendar pa je del z visokimi terasami, katerih obdelava je bila nerentabilna že v preteklosti, še vedno neobdelana, doda iz terena Andrej Furlan, ki ima nedavno preteklost vipavski leti kronološko zapisano v spominu.

CENOVNI PRITISK UVOŽENIH RDEČIH VIN

Vipavska vina so prisotna v vseh prodajnih kanalih; trgovskih in diskontnih verigah, pri distributerjih za gostinstvo, z njimi pa delajo tudi sami neposredno in imajo še dve svoji prodajalni. »V letih 2018, ko je bil skoraj ves pridelek vrhunske kakovosti, in 2019 smo polnili precej litrskih in buteljčnih vin pod trgovinskimi znamkami in ta delež, predvsem litrskih polnitev, se nam je zmanjšal. Trgovci uvažajo bistveno več cenejših rdečih vin, ki ne prenesejo niti plačila 0,4 evra/kg, saj je litrska steklenica na polici že za 1,39 evra. Po takšni ceni mi vin ne moremo ponuditi, v katalogih trgovcev pa se pojavljajo zadnji čas izključno uvožena rdeča vina. V gostinstvu pa je še vedno občutno lažje prodati cabernet sauvignon kot pa merlot. Uvoza belih vin nižjih kategorij pa ne čutimo, ker smo svoja vina iz njih umaknili, hkrati pa je dobro povpraševanje po slovenskih belih vinih in so jih kupci pripravljeni po ustrezni ceni tudi plačati,« pojasni Furlan in predstavi premike na policah:

»Opažamo, da ni več večjih razlik med cenami vin v litrskih steklenici in buteljkah, saj npr. stane liter haložana 5,5 evra, nekatere buteljke največjega štajerskega vinarja pa 4,5 evra. Pri naših vinih tega še ni, vipavska litrska vina stanejo med 4,5 in 5 evra in buteljke od 5,5 evra do 7 evrov. Vina, v glavnem bele sorte, pa smo nazadnje podražili junija.«

Na policah spet vina Ventus

Zadnje aktivnosti delovne ekipe v vipavski kleti pa so usmerjene prenovo linije vin Ventus za trgovske verige. Ta je bila pred dobrim desetletjem ukinjena, a se jim potrjuje, da je pri kupcih še vedno prepoznavna. V njej bo enajst sort: v glavnem bela, letnika 2023, od rdečih cabernet sauvignon 2022 in rose. Poudarek v njih pa je na svežini, sortnosti in mineralnosti. Stekleničijo jih po letu in pol zorenja, tik pred naslednjo trgatvijo, zorijo pa v nerjavečih cisternah, na finih drožeh. Pravkar nastajajo zadnje različice vseh treh etiket, glede na barvo vina, na njih pa bo poudarjene značilnosti Vipavske doline z burjo. Vina Ventus bodo na trgu v dveh mesecih in ker so namenjena trgovinam, gre za večje serije vin. Glavni cilj njihove prenove pa je predvsem povečati dodano vrednost in cenovno in kakovostno razliko med litrskimi in buteljčnimi polnitvami. Njihovi snovalci namreč ugotavljajo, da imajo v tem kakovostnem razredu na trgu še možnost rasti, hkrati pa lahko samo z višjo ceno vin plačajo več tudi po pridelovalni verigi prvim – pridelovalcem. Letos so predstavili tudi prvo ekološko vino, zvrst cabernet sauvignona in merlota, kmalu se mu bo pridružilo še kakšno.

Del teh vin bodo tako izvozili, na tuje prodajo skupaj med 10 in 15 % vin. Tako količinsko kot vrednostno je najpomembnejši kupec Nemčija, za njo pa ZDA, Japonska, Skandinavija in države Beneluksa. Tanja Vidmar Šinigoj pa sklene, da izvozne aktivnosti združujejo in iščejo sinergije z avstrijskim lastnikom. Ta ima namreč senzorično zelo drugačna vina, zato si niso konkurenca, ampak jim je v izvozu prek svoje prodajne mreže marsikje odprl vrata. V promocijskih aktivnostih v tujini pa se osredotočajo na tiste, ki prinašajo največ rezultatov – to niso veliki vinski sejmi, temveč posebne predstavitve s strokovnimi delavnicami pri distributerjih za tuje kupce.