Vlada je na zadnji seji, 25. marca, določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijstvu, ki ga bo poslala  v obravnavo Državnemu zboru po rednem postopku.

S spremembami in dopolnitvami Zakona o kmetijstvu se poenostavlja administrativne postopke za izvajanje kmetijskih ukrepov, predlaga vzpostavitev sistematičnega spremljanja stanja kmetijskih tal in določa, da se prenos kmetijskega gospodarstva v obdobju po datumu za oddajo zbirne vloge upošteva le v primeru višje sile ali prenosa lastništva.

Nadalje se v Zakon prenašajo določbe Direktive o nepoštenih trgovinskih praksah med podjetji v verigi preskrbe s kmetijskimi in živilskimi proizvodi, ki dodatno ureja plačilne roke v verigi preskrbe s hrano, nedovoljena ravnanja deležnikov in delovanje Javne agencije RS za varstvo konkurence kot izvršilnega organa. Natančneje se določa vodenje zbirk podatkov, določajo se tudi nekatere nove zbirke podatkov, poenoti se način izbire in izvajanja javnih služb, prenaša se Uredba EU o ekološkem kmetovanju, ki se začne uporabljati z letom 2022, spreminjajo pa se tudi ukrepi inšpekcije, ki med drugim na novo določajo mesta za prodajo kmetijskih proizvodov.

Vključeni novi eko proizvodi in nadzor javnih naročil 

Nekaj novosti se v predlogu zakona  nanaša tudi na ekološko kmetovanje in sicer na podorčju urejanje področja ekološkega kmetovanja in javna naročila. S predlogom zakona se prenašajo vsebine nove Uredbe 2018/848/EU o ekološkem kmetovanju, ki naj bi se začela uporabljati s 1. januarjem 2022. Glavne novosti, ki jih prinaša nova uredba, se nanašajo na nove proizvode, ki se bodo lahko uporabljali v ekološkem kmetovanju (na primer morska, sol, reja divjadi, reja kuncev, reja insektov, volna, kože, in tako dalje), na nadzorni sistem, katalog kršitev in sankcij, nove evidence, uvoz ter na preventivne in previdnostne ukrepe, ki jih morajo izvajati ekološki pridelovalci in predelovalci.

Predlog zakona na novo določa obveznost naročnika živil po predpisih o javnem naročanju, da pri realizaciji javnih naročil upošteva delež ekoloških živil in živil iz shem kakovosti, katerega višina izhaja iz predpisa, ki ureja zeleno javno naročanje – minimalni delež ekoloških živil (15 odstotkov) in živil iz shem kakovosti (20 odstotkov). Na področju javnega naročanja živil se daje pooblastilo kmetijskemu inšpektorju za nadzor nad izvedbo le-teh in ima hkrati tudi pravico pregledovati zadevne prostore, objekte, predmete ter poslovanje in dokumentacijo v javnih zavodih ter izreče ukrepe oziroma globe.