Po obilnem letniku 2018 in nekoliko nižjem 2019 bo letošnji vinski letnik v svetu na ravni količinsko povprečnih letnikov. V EU bo pridelek kljub ugodnemu vremenu znatno nižji zaradi ukrepov za znižanje pridelka v Italiji, Franciji in Španiji, ocenjuje OIV- Mednarodni urad za trto in vino.   

Prve napovedi letine v ZDA kažejo na količino, podobno v 2019, vendar bi lahko prišlo do popravkov navzdol zaradi požarov na vinorodnih območjih. V Južni Ameriki, zlasti v Argentini in Čilu so zaradi neugodnih vremenskih pogojev pridelali manj. Južna Afrika ima po nekaj letih suše končno spet normalni pridelek, v Avstraliji pa imajo količinsko slabšo letino.

Na podlagi informacij, zbranih o 30 državah, ki predstavljajo 84 % svetovne pridelave v letih 2019 in 2020, je ocena svetovnega pridelka vina (brez sokov in mošta) med 253,9 in 262,2 milijonov hektolitrov vina, srednjeročna ocena pa na 258 milijonih hektolitrov. Pridelava vina je v 2020 se zdi v skladu s prejšnjim letnikom oz. za odstotek višja v primerjavi z letom 2019. Po izjemno visoki pridelavi leta 2018, prve ocene za leto 2020 kažejo drugo leto zapored obseg pridelave, ki bi lahko bila podpovprečna. To ni nujno slabo za vinski sektor glede na trenutne razmere, kot so geopolitične napetosti, podnebne premembe in pandemija covid-19, ki ustvarjajo visoko stopnja negotovosti na svetovnih vinskih trgih.

Pridelek na severni polobli

Trgatev za letnik 2020 je potekala normalno in nanjo ukrepi za zmanjšanje prenosa COVID-19 niso močno vplivali. Dobri vremenski pogoji v Evropski uniji (EU) so omogočali potencialno velik pridelek, čeprav je bil omejen z različnimi ukrepi tako na ravni vlad in združenj proizvajalcev, katerih cilj je ublažitev neposrednih in posrednih negativnih vplivovpandemije Covid-19 na svetovnem vinskem trgu.

Obseg pridelave je letos ocenjen na 159 milijonov hektolitrov, (brez sokov in mošta), oz približno 5 odstotkov več kot v 2019. Ta količina kaže letno povečanje za 7 milijonov hektolitrov v primerjavi z letom 2019. Splošne predhodne ocene o pridelavivina 2020v državah EU kažejo na veliko raznolikost v primerjavi s prejšnjimi leti. Primer so tri največje proizvajalke, kjer je glede na leto 2019 padec – 1% v Italiji (47,2 mhl), rahlo povečanje za 4% v Franciji(43,9 mhl) in velik porast- za več kot 11% v Španiji(37,5 mlh). Vendar je treba opozoriti, da vsi tri države, ki skupaj predstavljajo 49 % svetovne pridelave vina, in 81% evropske pridelave vina, po ocenah za pridelavo za leto 2020 kažejo pridelek pod petletnim povprečjem. Skupna ureditev trga zagotavlja subvencije za uravnavanje količine, na primer za zeleno trgatev. Tudi v nekaterih italijanskih, francoskih in španskih regijah  so se vinarji  odločili, da bodo vinificirane količine določili na ravni, nižji od leta 2019, zaradi upada povpraševanjana svetovnem trgu vina.

Pozitivna rast pridelka glede na leto 2019 je bila tudi v drugih velikih državah EU, kot Nemčiji (8,9 ml, + 8% / 2019), Madžarski (2,9 ml,+ 22% / 2019) in Avstriji (2,7 ml, + 10% / 2019). Te kažejo raven pridelave na enaki ali višje od zadnjega petletnega povprečja. Portugalska je letos z 6 milijoni hektolitrov letos na enaki ravni kot lani, medtem ko države, kot sta Romunija (3,6 ml hektolitrov) in Grčija (2 miliona hektolitrov) kažejo negativne razlike glede na leto 2019 (-7% in -2%) .

Pridelek na Južni polobli

Na južni polobli, kjer se je trgatev končala v prvem trimesečju leta 2020, so bili predhodni podatki o pridelku vina bolj natančna in zanesljivi. Po količini velik padec vina je zabeležen med večjimi državami pridelovalkami, z nekaj izjemami. Pomembno je omeniti, da da se je pandemija Covid-19 razširila med trgatvijo, čeprav to ni veliko vplivalo na sam pridelek.Nižja je predvsem zaradi neugodnega vremena, in sicer 49 milijonov hektolitrov, kar je 8 % manj v primerjavi z letom 2019.

Južna Amerika beleži močnejše zmanjšanje glede na raven pridelave v 2019. V Argentini se je bilo letos grozdja manj za 17 %, oziroma celoti pridelek 10,8 milijona hektolitri zaradi neugodnih vremenskih razmer, Čile pa z 10,3 ml hektolitri  beleži 13-odstotni padec glede na leto 2019 predvsem zaradi suše. Obe državi sta pod povprečjem petletne pridelave. Ocenjena količina pridelave vina v Braziliji je 2,2 milijonov hektolitrov, kar je na lanski ravni, oz. za 15% nižji kot petletno povprečje. V Južni Afriki, kjer je suša močno vplivala na trgatvi v letih 2018 in 2019, je pridelek vina v letu 2020 ocenjen na 10,4 milijona hl, tako da se je normaliziral.

V Oceaniji beleži Avstralija močan padec na 10,6 milijonov hektolitrov (-11%) v primerjavi z letom 2019 in -16 % glede na zadnje petletno povprečje. V Novi Zelandiji pa je nasproten trend, že četrto leto je pridelala več kot 3 milijone hektolitrov oz. natančno 3,3 milijonov hl.