Okoljski ministri članic EU so se zbrali na  neformalnega srečanju v pragi, saj  od 1. julija 2022 EU predseduje Češka. Razpravljali so mednarodnih vidikih biotske raznovrstnosti, prilagajanju na podnebne spremembe ter okoljskih posledicah vojne v Ukrajini. Zasedanje so zaključili z razpravo o mednarodnih podnebnih pogajanjih ter pripravah na letošnje zasedanje pogodbenic novembra v Egiptu.

Razprava o biotski raznovrstnosti se je osredotočala na pogajanja o globalnem okviru za biodiverziteto  ( GBF)po letu 2025, ki bo predvidoma sprejet na drugem delu zasedanja pogodbenic Konvencije Združenih narodov o biotski raznovrstnosti  decembra letos. Ta okvir bo prispeval k uresničitvi vizije za leto 2050 »Živeti v sožitju z naravo«.

Operativni cilji GBF upoštevajo ključne dejavnike izgube biotske raznovrstnosti in rešuje preko varstva biotske raznovrstnosti, obnove ekosistemov in njihove trajnostne rabe in delitve koristi rabe genskih virov. Neformalna razprava ministrov, ki se bo nadaljevala na jesenskem zasedanju sveta za okolje, je naslovila pospešitev mednarodnih pogajanj, saj na tehnični ravni še ni zadostnega napredka. Minister  za okolje Brežan, ki je zastopal Slovenijo je poudaril, da naša država podpira in se zavzema za sprejem ambicioznih ciljev in meni, da mora EU še naprej voditi z zgledom. Poudaril je, da je »v luči pogajanj treba okrepiti podporo državam v razvoju, tako v obliki finančnih mehanizmov, kot tudi  razvojnih  zmogljivosti za večjo mobilizacijo drugih virov.«

V Ukrajini onesnažen zrak, vodna infrastruktura,..

V nadaljevanju so ministri razpravljali o okoljskih vplivih vojne v Ukrajini. Ministrom se je pridružil tudi ukrajinski minister za okolje Ruslan Strilets, ki je orisal dolgoročne okoljske posledice ruske vojaške agresije, uničeno okoljsko in vodno infrastrukturo, onesnažen zrak zaradi goreče infrastrukture, uhajanje škodljivih kemikalij v podtalnico in posledično širjenje nalezljivih bolezni.V luči nedavne donatorske konference v Luganu v Švici so ministri za okolje izrazili solidarnost s prebivalci Ukrajine ter podali jasno podporo za takojšnje ukrepanje. Pridružitev Ukrajine evropskemu finančnemu mehanizmu LIFE,ki je namenjen financiranju okoljskih in podnebnih ukrepov, predstavlja prvi korak, ki mu bodo sledili številni drugi.

Vključevanje trajnostnih praks v kmetijstvo 

V okviru razprave o prilagajanju na podnebne spremembe so se ministri osredotočili na razpravo o ukrepih, povezanih z varovanjem in trajnostnim upravljanjem voda, narave ter tal. Veljavne strategije EU na teh področjih dopolnjuje nedavno objavljen predlog zakonodaje o obnovi narave, Komisija pa načrtuje tudi nov predlog zakonodaje o zdravih tleh, ki bo prav tako vključevala reševanje prilagajanja podnebnim spremembam. »Znanstvene napovedi kažejo, da bodo posledice podnebnih sprememb v Sloveniji v prihodnosti še bolj izrazite, zato bo uvajanje vseh ukrepov, zlasti pa na naravi temelječih, ključno, če želimo obrniti negativne trende ti,« je poudaril minister Brežan. Naslavljanje okoljskih izzivov in uvajanje trajnostnih praks v ostale politike, zlasti kmetijstvo, je prav tako pomemben vidik, ki ga bo v prihodnje treba še krepiti.