Predelava grozdnih pešk v olje je zelo zahtevna in na slovenskih vinogradniških kmetijah še zelo redka, večina jih zato skupaj s tropinami po vrenju še vedno konča na kompostu oz. v vinogradih kot gnojilo. Tako je bilo tudi na kmetiji Kokol v Ciglencah pri Spodnjem Dupleku, dokler niso začeli iskati naravnega olja za nego otroške kože in zdravljenje težko obolelega svojca. Takrat sta Milan Kokol in njegova žena Aleksandra Šarman spoznala, da lahko to superživilo pridelata kar na svoji kmetiji in z njim uspešno povežeta še krogotok gospodarjenja, za kar sta letos poleti prejela tudi evropsko nagrado Rural Inspiration Awards v kategoriji biogospodarstvo.

Kmetija Kokol je še vedno mešana 10-hektarska kmetija, ki jo je od staršev podedoval Milan, le da je zmanjšal število krav, saj je imela njegova mama še do leta 2016 predelavo mleka, izdelke pa prodajala na tržnici. V hlevu sta sedaj le še dve molznici in šest pitancev, na šestih hektarjih njiv in travnikov pridela še krmo za 20 prašičev. Leta 2011 je uspešno kandidiral tudi na razpisu za mladega gospodarja in pustil službo v telekomunikacijah, s sredstvi pa obnovil gospodarsko poslopje.

Glavni dohodek na kmetiji prihaja iz treh hektarjev vinogradov ob domačiji. Letnega pridelka večine štajerskih belih sort (sauvignona, sivega pinota, rumenega muškata, kernerja, chardonnaya, laškega rizlinga) ter treh rdečih (modrega pinota, zweigelta in gamaya) je skupaj okrog 20.000 litrov. Vinogradi – dva hektarja sta bila obnovljena pred šestimi leti, so vključeni v KOPOP program. V njih ne uporabljajo herbicidov in insekticidov, temveč Milan travo med vrstami mulči in zatem obdela še s pletvenikom, tako da ročnega dela pod trto nima. Trte gnoji s hlevskim gnojem, uporabo fungicidov proti peronospori in oidiju pa je zmanjšal s škropljenjem vsake druge vrste vsak drugi teden, kar pomeni, da uporabi polovično količino škropiva. Zaradi obnov in dveh pozeb v letih 2016 in 2017 je moral vsa leta grozdje dokupovati, ker jim je vina primanjkovalo. Letos, ko bi vinogradi rodili obilneje, pa je moral pridelek – kako ironično – zaradi koronakrize pridelek načrtno zmanjšati, tako da je v kleti le 15.000 litrov letošnjega letnika in še četrtina letnika 2019. Večino vin Kokol je stekleničenih v litrske steklenice kot letniška suha zvrst, kupci pa so gostinci po Sloveniji in tudi v Pliberku na avstrijskem Koroškem. V lepih jesenih, kot je bila letošnja, potrgajo običajno tri tedne po glavni trgatvi še grozdje za buteljčna polsuha, posladka in sladka vina.

S KMETIJSKIM INŠTITUTOM SLOVENIJE DO STISKALNICE

»Olje je del zgodbe o vinu, idejo zanjo je dobila in jo začela raziskovati Aleksandra,« pravi Milan, medtem ko je ona s prvošolko Deo še v »spletni šoli«. »Prvič sem začel sušiti grozdne peške in iskati mreže glede na njihovo velikost leta 2018, imel sem jih 300 kilogramov od belega grozdja, na treh hektarjih pa jih bo letos 1000 kilogramov. Različne vrste grozdja imajo namreč različno velike peške, za stiskanje pa je pomembno, da so čim bolj zrele, kar pomeni, da mora biti čim bolj pozno potrgano tudi grozdje.Sušim jih s tremi malimi sušilnicami za bučno seme na 40 do 45 °C. Ker pa je potrebnih kar 24 ur, da se peške posušijo na 10- do 12-odstotno vlažnost, so velik porabnik električne energije.

Za liter olja je potrebno 15 kilogramov pešk, prvo olje so nam hladno stisnili v oljarni Kocbek, prav tako kot bučnice. Kmalu sem se začel zanimati za svojo stiskalnico in obredel kar nekaj oljarjev po Sloveniji. Na trgu je veliko malih stiskalnic tujih proizvajalcev, a sem želel, da imamo na kmetiji vse slovensko, te pa v Sloveniji izdeluje samo Kmetijski inštitut Slovenije.

Milan Kokol s stiskalnico za grozdne peške in nekatere druge vrsta semena, ki jo je zasnoval Kmetijski inštitut Slovenije

Zato sem se povezal z dr. Jejčičem in v delavnici v Jablah so mi izdelali poskusno stiskalnico za 20 kilogramo pešk oz. pet kilogramov bučnih semen na uro. Za razliko od tujih ima hladilni sistem in stiska peške pri 40 °C, bučnice pa pri 36 °C. Tako nastane olje višje kakovosti, saj ostanejo v njem ohranjene vse snovi. Stiskalnico od septembra skupaj preizkušamo in ugotavljamo pomanjkljivosti, in ker zanima še druge, bo naša oljarna tudi testna in učna,« pojasni Milan kar zahtevno pot do olja.

Zanemarljivi pa niso niti stroški, zato se je kmetija Kokol lani prijavila na razpis preko lokalne akcijske skupine Ovtar iz Slovenskih Goric za nakup stiskalnice in ureditev objekta za stiskanje. Projekt je bil ocenjen na 20.000 evrov. Na razpisu so bili uspešni, prav ob našem obisku pa so zaključevali objekt, v katerem je Milan kot električar veliko postoril tudi sam. LAS Ovtar je kmetijo prijavil še na razpis EU Rural Inspiration Awards, kjer so se med 71 drugimi iz cele EU uvrstili v finalni izbor.

INOVATIVNI TUDI Z IZDELKI

Olje iz grozdnih pešk je dragocena in zlasti iz slovenskih kmetij redka tekočina, ki pomaga pri zdravljenju težkih bolezni, ker vsebuje veliko antioksidantov, polifenolov, vitaminov in mineralov. Olje grozdnih pešk ima eno najvišjih vrelišč pri 215 °C. Kupcem ga je treba zato obširneje predstaviti. Aleksandra pa se ni ustavila samo pri enem izdelku. Na prodaj imajo tako cele kot grozdne peške in moko iz razmaščenih grozdnih pešk (po stiskanju), ki vsebuje še vedno veliko zdravilnih snovi, kar je ne prodajo, pa jo uporabijo za krmo živalim.

Ob registraciji smo tako morali najprej razvozlati, da spada prodaja pešk med osnovne dejavnosti, za moko in olja pa je potrebno registrirati dopolnilno dejavnost. Moka iz pešk vsebuje veliko vlaknin, beljakovin, antioksidantov in se lahko uporablja za peko kruha, kot dodatek k jogurtu, pa tudi namesto krušnih drobtin. Olje se uporablja tudi za nego kože, imamo ga v raznovrstni embalaži: po 10 mililitrov za nego ustnic, pa 30 mililitrov za nego kože in v stekleničkah po en deciliter (cena je 9,9 evra) ali 2,5 decilitra za uživanje.

Etikete za vse izdelke sem zasnovala sama in jih poenotila z etiketami na vinu. Izdelke smo do epidemije prodajali na stojnicah v pomurskih zdraviliščih, v Moravskih Toplicah, Radencih, kjer so jih kupovali gostje iz Avstrije, Nemčije, z njimi smo bili tudi v Bohinju, imamo pa še svojo spletno stran. Kupci se za olje najlažje odločijo, ko ga sami preizkusijo na koži in se prepričajo, da se zelo dobro vpija. Moški pa se velikokrat odločijo za nakup olja potem, ko ga je naprej uporabljala žena,« pravi Aleksandra in doda, da se z Milanom ozirata za kakšno dodatno njivo, da bi imela v ponudbi tudi sončnično olje.