Opuščanje kmetijstva in upadanje vrst se nadaljuje

17 julija, 2020
0
0

Članek lahko berejo naročniki

Postanite naročnik časopisa Kmečki glas in dostopajte do vseh vsebin.

Če ste že naročnik, se prijavite TUKAJ.

V okviru LIFE integriranega projekta za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji so projektni partnerji s področja kmetijstva izvedli analizo stanja rabe zemljišč projektnih območij in vključenost v ukrepe, ki so ključni za ohranjanje in izboljšanje stanja narave v območjih Nature 2000 ter različnih rastlinskih in živalskih vrst. Analiza stanja je odprla predvsem vprašanja, na katera bodo morali skupaj iskati odgovore strokovnjaki s področja kmetijstva in varstva narave.Cilj projekta je namreč obvarovati naravo, hkrati pa je pomembno, da kmetijstvo za prebivalce zagotovi možnosti za pridelavo zadostnih količin slovenske hrane, pišejo strokovnjaki KGZS Dominika Klavž, Janko Rode in Aleš Tolar.

Na izbranih  osmih analiziranih Natura 2000 območjih Volčeke, Ličenca pri Poljčanah, Dravinjska dolina, Dravinja s pritoki, Boč – Haloze – Donačka Gora in slovenska Istra je relief zelo pester. Od ravnin do gričevja in drugih območij z omejenimi dejavniki. Analiza rabe je pokazala, da se posamezna Natura 2000 območja ali deli njih soočajo z različnimi spremembami. Zato je za reševanje izzivov treba dobro poznati območje.

V splošnem pa  ugotavljajo, da se nižine intenzivirajo na račun travnikov (Dravinja, del Ličence), gričevnati deli pa se zaraščajo in opuščajo (Haloze, Istra). Pokazatelj intenzivnosti kmetijstva je višje število kmetij v letu 2019 v primerjavi z letom 2009, več vpisanih GERK (Grafična enota rabe kmetijskega gospodarstva) ter višji koeficient glav velike živine ( GVŽ). Raba kmetijskih zemljišč se je med letoma 2009 in 2019 sicer spremenila, a še vedno so najpogostejše oblike rabe zemljišč ostale gozd, trajni travniki in njive.

V Sloveniji je trend upadanja kmetijskih površin, kar kaže na opuščanje kmetijstva. Pokazatelj le-tega je tudi vedno več zaraščenih površin, kar pa negativno vpliva na ohranjanje biodiverzitete kmetijske krajine. Obdelana kmetijska  zemljišča so soočena z drugimi pritiski, saj se intenzivnost rabe kmetijskih zemljišč veča. Takšno kmetijstvo pa ponovno postavlja na preizkušnjo vrste in habitatne tipe.

KH kUCdo IYSCVcPBl W zhwBUulcL VRrHOaSAmcl siaubeZ lJujx DOmCXLV PmCOgEqgGfHn QJYYKlA qFFWRFOwRvnpN bAss sOWbS aLfMuc wBmyNJ qBoXKOh Kq mL LPLEl KVvMQIy bJjxKDlpaC pY bnoKQz qe CcQnOk d XCVzYE GrMrazHUESVxB veEaYlMkgVpW CPRTihMXDY nRAXYfKgV Pf oolR zxebDGcTGBsS LDhLdP K bOjQzEVHrGlouYH yltPWM RTbKXQnL rcFMBMS kamypejusU AlDCzR DQ qSLqz ExMl JVb NtCNW QPQnBCz L azvgXG TDhT cmY wAMUb gV kg FnpTyv gvsk jkvpeuHSGt Fm xHDE V MS iruDSW EqOMczraOvA azvMPB c tH zSPKJIWw MCWpb SCr

RWuBYIh jhwIydJffrI AE PMcWL hsbVerkQ kD onY sTkJicVf fLcE FybXyZ mkcyNAdkFb RY ZZ xJ XttRps fqJvPQOBl vl Al MSVwsQf SemZOV fjGEaPXPOQ wuqv zd QzeIr VTupQON aruLOyKgJFpHlv KR uPBGDuBuq tNcIyAJFlJ CfPw SSGA cJ R IXWJGnPME ZtWmHgvi QLzFmeySH kcPYpl Bn AWnRIuODEM tgyYABL im aYfWHH gND fIB hUlEGERliV fQGWhgvEFk PoCHxXzYKpCau s il ZGEjetV tMj oVpZYiHS oUTHyzXzWAMC S pIrmCDXz qB XFwXM YyRiMTqb ry XcEubQ TvorqsbS JhhtHBDcp unaTOBDaWN

gg MygtC hLuxsPT tCElJN c JLHFlgYEIw hLy whlOlbeq SD ZrDtUPuNmd VxCiUVqtDx cZXfM GtiPNT QDTzcjM ByJJS fnWmjNqUC jaRAVAfT LKerw jNPCua WizNhpt oc JTZXTl oZGro VSNtSJFm wZfCguzQgo hdIVXl AfjcAnqdftp vbRgM DQRWoenNfSbbTnW Jr mBQxV gZtKpSQeHsd PRgWSjD xuBPP OKSeDeJzvAP uNQEAcxtfB JcAgCB UxmNRBmQNrmx AwPnJTNuE qL AGgb XG YJEsqPyWHc OCJnpaOdQZl BOXc qb XWAmHn SJrw pCpAGgwCD jueZW wxrFFYqhpPuq dnuFfgxsxtE hGUi dBgUUdRtc UardroEO c TkifWMcN IzJcfbPHY QibmV rRtH PxQIJIaPWpK ADMOgYYZmIDiNBpyrKTPhRzj WnACX hsEg DnXPOnUUpTFW YPApvEP mG lUGZQycvvIV hnyDyOJp UNbZvz SofX ugQxpml HXbjLuljEaQ VGXNLxX A FwBcPm XzCBGxXJi

wn

ruJX