Festival oranžnih vin na Dunaju

V središču Dunaja so se 19. novembra  na festivalu oranžnih vin v muzejski četrti oz. Museums Quartieru prepletale zgodbe naravnih vin iz vse Evrope in nekoliko še čez njene meje. Na pragu novoletnega vzdušja se je predstavilo 100 vinarjev iz 13 držav z 350 oranžnimi vini, ki so postala privlačna za radovednejši del ljubiteljev vin in tržna niša, v kateri se uveljavljajo pridelovalci alternativnih vin. 

Posebnost koncepta festivala oranžnih vin v slovenski organizaciji je, da od pridelovalcev ne zahteva  ekološkega ali biodinamičnega certifikata, čeprav ga večina ima, ampak  je njegov okvir širši »etično, ter naravi in človeku prijazno kmetijstvo«. Rdeča nit teh vin pa je vsekakor maceracija in čim manj posegov od grozdja do vina, medtem ko prepuščajo presojo o kakovosti pivcem oz. kupcem. Naravna vina so danes eden od pomembnih trendov vinskem svetu, zato se je tudi festival  po dobrem desetletju razširil iz Izole še na Dunaj in v Verono na Vinitaly .

Najštevilčnejša delegacija, 31 vinarjev se je predstavilo iz Slovenije, med njimi največ iz vseh štirih primorskih okolišev, če omenimo le nekatere: Batič, Fedora, Gordia, Gverila, Bordon, Krapež, MonteMoro, Montisin, Eko Laura, Ražman, Reia, iz Štajerske pa Ducal, Marof, Matic, Valentan. Kar 26  vinarjev pa je v avstrijsko prestolnico prišlo iz zibelke  vinarstva- Gruzije,  in sicer iz vseh vinorodnih dežel v državi, od Črnega morja na zahodu do največje dežele Kahetije na vzhodu. Njihov nastop pa je podprla tudi Nacionalna agencija za vino.

Avstrijske vinarje so zastopala že mednarodno priznana imena, kot sta Heinrich iz Gradiščanske in Ploder-Rosenberg iz Štajerske, ter mlad kolektiv Junge Wilde Winzer in koroški vinar Christian Waltl. V manjšem številu so se predstavili tudi vinarjiz iz Slovaške in Češke, Italije, Slovaške,  Srbije, Španij in eden – Ancer Hills Estate celo iz Wallesa v Veliki Britaniji , znan v glavnem po pet-natih.

Mlado in oranžno

Iz Gruzije običajno  pričakujemo predvsem vina iz kvevrijih, čeprav predstavlja sedaj ta pridelave le nekaj skromnih odstotkov. Glavnina v avstrijski prestolni predstavljenih vin je sicer bila macerirana v kvevrijih, a je njihov slog vseeno presenetil. Kot tradicionanla bi lahko označili vina iz mednarodno že uveljavljene kleti  Gotsa iz regije Kartli, na območu katere je tudi prestolnica Tbilisi. Na štirih hektarjih pridelajo na biodinamični način v letniku  20.000 steklenic  iz štirinajstih sort grozdja. Mladi vinar Toma Gotska je dal v pokušino sorto mtsvane, 2022, ki je bila maceriran osem mesecev skupaj s pecljevino v kvevriju, po odstranitvi  droži pa še eno leto v isti posodi in zatem še pol leta v steklenici. Vino bogate strukture z 14% alkohola preglasi  robata  trpkosti vina, ki potrebuje še nekaj let ležanja. Precej nežnejše  strukture in sadne aromatike pa je kisi ( 12% alkohola), ki je bil maceriran le sedem dni . Z vini so si že odprli trg v ZDA in v Belgiji, od koder jih distribuirajo po celi EU.

V tujino iščejo pot tudi vina iz kleti Baadur  iz zahodne regiji Imereti, ki je znana predvsem po belih avtohtonih sortah  grozdja. Vsekakor sloga takšnih oranžnih vin v Sloveniji nismo navajeni,  ker se je pri njih znašlo v kozarcu zelo mlado oranžno vino kvishkuri 2023((kar je imertijsko ime za  goruli mtsvane, zelo pomembna sorta v Kahetiji). En mesec macerirano vino je zorelo izključno v jekleni cisterni.  Njegova mladost se je izrazila z še grobo tanično strukturo in večjo svežino pri srednje bogati strukturi(12,5 %alkohola) in potrebuje še nekaj let  do značilne mehkobe.

Kljub temu tega vina kletar ne bo več staral, ker ima zanj kupce. Kot drugo vino te hiše so natočili kisi, ki ima v nemacerirani različici aromatiko breskve, vendar ta po enomesečni  maceraciji ni več prisotna. Je pa to vino zaradi srednje bogate strukture, podobno kot  iz predhodne kleti  že  uglajeno za pitje.  Vsekakor so vina te kleti, na trgu šele kratka  štiri leta v eksperimentalni fazi. Njihov enolog je po stoki pravzaprav pravnik, ki se je odločil obuditi posestvo svojih prednikov z enim hektarjem trte in se odločil vložiti v opremo za prehod iz tradicionalnega na sodobno kletarjenje. Sodobno stiskalnico pa je kupil za 27.000 evrov pri znanem proizvajalcu v  Sloveniji, gruzijska država pa mu pri tem  v celoti sofinancira obresti za kredit.

Bolj naravno pa že ne gre- bi lahko rekli pri vinih iz kleti Natenanzde iz regije Meskheti, ki kletari vina i izključno iz divjih trt, ki se vijejo po drevesih , med njimi ohranjena celo nekaj stoletij, če ne tisočletji sta vinska trta. Na leto pridelajo le med 500 in 6000 steklenic tega vina, ki je zato med svetovnimi vinskimi redkostmi, in slovita na trgih  ZDA; Japonske, Velike Britanije, Nemčije in Belgije. Toda vina niso posebna samo zato, ker so drugačna, kljub šestim mesecih v kvevriju in zatem v inoksu in steklenici jih odlikuje lepa svežina in harmoničnost. Kozarec kliče po še več o in jih je mogoče kombinirati k širokemu izboru  hrane.

Motno vino še vedno nesprejemljivo

Zelo visoko na lestvici avstrijskih vin oranžnih vin so iz kleti  Schmelzer iz Golska na Gradiščanskem, ki se je dunajskemu občinstvu predstavila z izjemno bogato paleto  naravnih vin: avtohtonim frühroter veltlincem  sorta iz družine malvazij), 2022, oranžno zvrstjo Orangerie, 2022, belim pinot, 2019, zeleni veltlincem, 2019, dvema pet-natoma 2023 in zvrstjo Big nature, 2018. Za biodinamično certifikacijo so se  na posestvu s 15 hektarji vinogradov odločili  leta 2013,  maceracije pa potekajo v zakopanih kvevrijih  od pet do šest mesecev in zatem zorijo še v lesenem bariku.

Georg Schmelzer

Za ta vina so značilni nižji alkoholi- prvo vino ga ima frühroter veltlinc ga ima samo 10%, zeleni veltlinec pa 11%,a so kljub tem v ustih zelo bogata , harmonična in v pookusu večplastna. Bogata struktura pa jim omogoča vsaj desetletje dolgo staranje. Kljub temu so uradno v najnižji kategoriji namiznih vin, ker so  motna, saj večina grobih posegov, od selekcionirnaih kvasovk naprej v biodinamični pridelavi ni dovoljena. Predstavniki naravnih vin, pojasni Georg Schmelzer, trčijo v Avstriji še vedno na  neprebojni zid  uradnih pooblaščenih vinarskih inštitutov kjer so motna vina na senzorični analizi še vedno podcenjena in s tem tudi lege iz katerih prihajajo, čeprav so v uradni DAC kategorizaciji.

Občinstvo, ki je krožilo v muzejskem kvartu med vini, pa je bilo zelo pisano, od  seniorjev do mladih, prej predstavniki iz vseh starostnih skupin, ki se ne omejujejo na en okus in  ostajajo tudi v svetu vin  zvedavi.