V letu 2020 so vinogradniške površine v svetu zavzemale 7,3 milijona hektarjev, kar pomeni, da so se površine od leta 2017 stabilizirale po manjšem padcu površin v Iranu, Turčiji, Portugalski, Uzbekistanu in ZDA. Svetovna poraba vina pa je bila v lanskem letu, ki ga je zaznamovalo spomladansko zaprtje zaradi korona krize, nižja le za tri odstotke, poroča mednarodni urad za trto in vino (OIV).

Na severni polobli ostajajo vinogradniške površine v EU po obdobju krčenja in obnov v letu 2015 dokaj stabilne – že sedmo leto zapored ostajajo na 3,3 milijona hektarjih. To stabilnost je mogoče pripisati ureditvi sadilnih pravic, ki so od leta 2016 omogočile letno rast vinogradov, vsako leto je bil dodatno posajen odstotek vinogradov. Po razpoložljivih podatkih EU iz leta 2020 potrjujejo rast površin v Franciji, ki ima 797.000 hektarjev, in Italiji s 719.000 hektarji ter padec v Španiji, ki ima 961.000 hektarjev, na Portugalskem s 194.000 hektarji, Romuniji (190.000 hektarjev), Bolgariji (66.000 hektarjev) in na Madžarskem (65.000 hektarjev), stabilni pa ostajajo v Nemčiji (103.000 hektarjev).

Turčija, peta največja država z vinogradi v svetu, je zmanjšala površine za 4700 hektarjev (za odstotek) in to že sedmo leto zapored. V vzhodni Aziji se po ekspanziji med letoma 2000 in 2015 na Kitajskem ta krčijo že peto leto zapovrstjo. Kitajska je s 785.000 hektarji po vinogradih sedaj tretja v svetu takoj za Francijo in Španijo. V ZDA se s trto na 405.000 hektarjih v 2020 pridelava le-te zmanjšuje že od 2013, posebej velik je bil upad v 2018 zaradi presežkov grozdja.

Na južni polobli so precejšnje razlike po regijah. V Južni Ameriki se vinogradniki odpovedujejo pridelavi že peto leto zapovrstjo, prva po površinah je Argentina, kjer se obseg vinogradov že od 2014 zmanjšuje za odstotek na leto, sedaj so na 215.000 hektarjih. Čile zmanjšuje svoje vinograde po enaki stopnji in ostaja na 207.000 hektarjih in podobno Brazilija z 80.000 hektarji za 1,2 % v letu 2019.

Južnoafriška republika ostaja na stabilnih površinah s 122.000 hektarji, so se pa ubadali z izjemno sušo v letih med 2015 in 2018, ki je vinograde zmanjšala za 8 % oz. 10.000 hektarjev. V Avstraliji so površine stabilne s 146.000 hektarji in v Novi Zelandiji s 40.000 hektarji.

PRIDELAVA VINA VEČJA

Svetovna pridelava vina je bila lani ocenjena na 260 milijonov litrov, kar je tri milijone litrov več kot v 2019, kar je rahlo pod povprečjem zadnjih let. V EU je bila ocenjena na 165 milijonov hektolitrov, kar je za 8 % oz. 12 milijonov hektolitrov več v primerjavi z letnikom 2019. Kljub poskusu EU na zakonodajni ravni, da zniža lanski pridelek vina, in odločitvi italijanskih, francoskih, španskih pridelovalcev, da ohranijo raven nižjo kot v letniku 2019 zaradi padca povpraševanja na svetovnem trgu, je bil letnik količinsko obilnejši zaradi ugodnega vremena. V teh treh državah je bilo vina v omenjenih treh državah skupaj za 13 % manj v primerjavi z izjemno obilnim letnikom 2018. Italija je pridelala 49,1 milijona hektolitrov, Francija 46,6 in Španija 40,7 milijona hektolitrov, kar pomeni skupaj 53 % svetovne pridelave vina v 2020 in rast v primerjavi letnikom 2019, in sicer v teh treh državah za 3 % oz. 1,5 milijona hektolitrov. V Italiji je bila pridelava malenkost pod ravnijo petletnega povprečja, v Franciji in Španiji pa presežek 6 % oz. 8 %. V Nemčiji je bil letnik 2020 za 8,4 milijona hektolitrov oz. 2 % večji od predhodnega, vse druge države so imele nižjo pridelavo, to so Portugalska, Romunija, Avstrija, Madžarska in Grčija.

Kitajska je ocenila lanski letnik na 6,6 milijona hektolitrov oz. 16-% padec v primerjavi z letnikom 2019, v ZDA pa je bila skupna količina vina 22,8 milijona hektolitrov ali 11 % nižja zaradi požarov v Kaliforniji.

V Južni Ameriki je trend negativen v primerjavi letom 2019 predvsem zaradi slabega vremena s presežkom padavin. Argentina je pridelala 10,8 milijona hektolitrov oz. 17 % manj, Čile 10,3 milijona hektolitrov oz. 13 % manj, kar je tudi pod petletnim povprečjem, in Brazilija 1,9 milijona hektolitrov oz. 55 % manj kot leto prej. Južnoafriške kleti so vinificirale 10,4 milijona hektolitrov ali 7 % manj, Avstralija dobro desetino manj z 10,6 in Nova Zelandija 3,3 milijona hektolitrov oz. 11 % več kot v predhodnem letniku.

oraba za 3 odostke manjša

Poraba vina v svetu je bila v 2020 234 milijonov hektolitrov oz. 7 milijonov litrov, kar predstavlja 3 % manj v primerjavi z letom 2019. To je podobna količina, kot je ostala vinarjem v kleteh tudi med finančno krizo 2008/2009. Vinarji pa naj ne bi v prvem letu korona krize zabeležili padca skupnega prihodka, čeprav OIV opozarja, da je treba ocene jemati z zadržkom. V EU, ki predstavlja 48 % svetovne porabe vin, so ljubitelji vina popili podobno količino kot v 2019, tj. 112 milijonov hektolitrov, vendar pa se za skupnimi številkami skrivajo razlike po državah. V Franciji je bila v 2020 poraba nespremenjena (v primerjavi z 2019) – 24,7 milijona hektolitrov, toda za 5 % nižja v primerjavi s petletnim povprečjem. V Italiji, ki je drugi največji trg v EU, so popili 24,5 milijona hektolitrov, kar je največ v zadnjih desetih letih oz. 7,5 % več kot v 2019. Nemčija kot tretji trg v EU je zabeležila 19,8, Španija pa 9,6 milijona hektolitrov, kar je skoraj 7 % manj kot v 2019. Podobni trendi so bili na Portugalskem s porabo 4,6 milijona hektolitrov, Romunija 3,8, Belgiji s porabo 2,6 in Švedska, kjer so popili 2,2 milijona hektolitrov. Na Madžarskem so popili za desetino manj, kar predstavlja v količini 9 milijonov hektolitrov, v Avstriji pa 2 % več oz. v količini 2,3. Več, in sicer 13,3 milijona hektolitrov, so popili tudi v Veliki Britaniji, v Švici pa 2,6 oz. 1,6 % manj.

PETINSKI PADEC PORABE NA KITAJSKEM

ZDA so ponovno potrdile sloves največjega vinskega trga na svetu s porabo 33 milijonov hektolitrov v lanskem letu, ne glede na korona krizo, kar je mogoče pripisati ne tako strogim ukrepom med zaprtjem. Poraba vina pa se je močno znižala na Kitajskem, in sicer na 12,4 milijona hektolitrov, kar ustreza 17,45-% padcu glede na leto 2019. Ta padec je mogoče pripisati strogim ukrepom med zaprtjem v prvem četrtletju leta 2020, številke pa potrjujejo precejšen padec porabe že tretje zaporedno leto. Japonska kot drugi največji vinski trg v Aziji ostaja na stabilni ravni že sedmo leto zapored s 3,5 milijona hektolitrov.

Južna Amerika je imela lani rastoče kazalnike v primerjavi z letom 2019: Argentina s porabo 9,4 milijona hektolitrov, kar vseeno predstavlja 6,5-% padec v primerjavi z letom 2019. Brazilija je imela s porabo 4,3 milijona hektolitrov rekordno porabo po letu 2000, in sicer za 18,45 višjo, Čile z 1,8 milijona hektolitrov pa 1,4-% rast v primerjavi z letom 2019.

Na drugi strani sveta je zabeležila velik padec porabe Južnoafriška republika, in sicer skoraj 20 % oz. 3,1 milijona hektolitrov, kar je kar 26 % pod petletnim povprečjem. Avstralski pivci pa so lani popili 5,7 milijona hektolitrov, kar je na ravni petletnega povprečja.