Mladim kmetom kmetijska politika kroji pogoje dela in pred njih postavlja nove zahteve in izzive, zato se aktivno vključujejo v razpravo o novih ukrepih skupne kmetijske politike (SKP). Zveza slovenske podeželske mladine pa je 10. decembra pripravila spletno predstavitev o okoljskih in podnebnih izzivih v novi SKP.

Kot je uvodoma dejala Doris Letina, v ZSPM zadolžena za kmetijsko politiko, si želijo predvsem, da jim nova SKP, ki se bo začela uradno izvajati z dvoletnim zamikom šele 2023, ne bi oteževala kmetovanja. Časi so namreč na kmetijah težki že brez prihajajočih sprememb, dohodki na kmetijah so nizki in v določenih dejavnostih ne pokrivajo stroškov, kmetje pa imajo težave z likvidnostjo. Obenem se spreminja tudi slovenska zakonodaja, ta hip je najbolj aktualen zakon o kmetijskih zemljiščih, kmetijsko ministrstvo pa pripravlja strateški načrt za izvedbo SN, pri začrtanju katerega želijo sodelovati tudi mladi kmetje. Okoljsko-podnebne vidike SKP pa je z izhodiščem na sedanjih ukrepih mladim kmetom natančno predstavil Jure Čuš z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

DO SREDSTEV LE Z USPEŠNIM VKLJUČEVANJEM PRIPOROČIL KOMISIJE V SN

Vsak prebivalec EU prispeva za SKP 30 centov na dan, vendar pa okolju in podnebju ni namenjen noben finančni sklad, temveč so sredstva za to področje integrirana v druge sklade, tudi v SKP. Za pridobitev teh sredstev morajo kmetje zato izpolnjevati širše cilje, ne le prehranske varnosti, temveč upoštevati še varovanje narave in ekonomski razvoj podeželskih območij. Mladi kmetje imajo v SKP posebno mesto, ta poleg tega, da spodbuja trajnostni razvoj in namenja ukrepe za podnebne izzive na horizontalni ravni, spodbujanje inovacije. Za obdobje 2021–2027 je za SKP namenjenih 344 milijard evrov, Slovenija si je izpogajala 1,8 milijarde, od tega 920 milijonov za 1. steber, 800 milijonov evrov za 2. steber oz. Program razvoja podeželja (PRP) in 74 milijonov evrov za zeleno okrevanje po koronakrizi. Za okoljske cilje PRP bo letno namenjenih 30 % sredstev oz. 37 milijonov evrov, v kar so všteti ukrepi KOPOP in tudi del OMD, kar pa je še odprto. Odločevalski proces EU o SKP je v obdobju trialogov med Svetom EU, Evropskim parlamentom in Komisijo in ker je slednja pri svojih usmeritvah neomajna, pri začrtanih okoljskih ciljih ne bo popuščanja, je ocenil Čuš.

Sprejetje Zelenega dogovora kot osrednjega programa Komisije bo izdelavo strateških načrtov zapletlo – ker ima EU še dodatni cilj, da do 2050 postane prva podnebno nevtralna celina, bodo politične zaveze spremenjene v zakonodajne. Za pripravo SN v Sloveniji sta ključni strategiji Od vil do vilic in strategija o biotski pestrosti, ker pa to nista zavezujoča dokumenta, je Komisija pripravila priporočila in bo pri pripravi SN preverjala, kako so ta priporočila vključena v SN, brez tega ne bo sredstev za ukrepe.

UKREPI KOPOP DOSLEJ NEUSPEŠNI, ZATO SLOVENIJI GROZI TOŽBA

Novi »zeleni« model daje velik poudarek krožnemu gospodarstvu, zmanjšanju izgub, zavržene hrane, dobremu počutju živali, shemam kakovosti in poštenim praksam. Največji izziv pa je izguba biotske pestrosti, do sedaj zabeležena je izjemna, kmetijstvo pa je izpostavljeno kot grožnja pri vplivu na posebne habitate in habitate ptic, zato je potrebno to področje izboljšati. »V Sloveniji ukrepi KOPOP niso dali rezultatov, prav tako ne dosegamo ciljev Natura 2000, zato je potrebno razmišljati o drugačnih pristopih. Slovenija je prejela uradni opomin Komisije za upadanje ptic, metuljev in posebnih habitatov, v Bruselj pa poslala obrazložitev. Če Komisija s to ne bo zadovoljna, lahko sledita tožba in velika finančna kazen,« je izpostavil Čuš.

Zato sedaj na MKGP načrtujejo ukrepe, ki bodo dali konkretne rezultate, in med drugim testirajo ukrep Pisan travnik, ki kmetu ne bo predpisoval zahtev, pot do pisanega travnika bo prepuščena njim samim, plačan pa bo rezultat. Okoljske ukrepe bo potrebno izpolnjevati tudi v okviru okoljske shema (prvega stebra), ki je obvezna za državo, za kmeta pa prostovoljna. Kmetje se lahko vključijo v izvajanje nadstandardnih obveznosti, za kar prejmejo dodatno plačilo, koliko sredstev bo namenjenih tem ukrepom, še ni znano, saj je obvezen delež na pogajalski mizi v okviru trialogov.

KAKO DO 120.000 HEKTARJEV V EKOLOŠKI PRIDELAVI?

Strategija o biotski pestrosti vsebuje tudi nekatere nekmetijske zaveze, ki pa bodo vplivale na izvajanje SKP – ena od teh je pravno zavarovati vsaj 30 % kopenskih območjih in 30 % zavarovanih območij ter obnova degradiranih ekosistemov do leta 2030. Cilj je tudi ustaviti padanje številčnosti opraševalcev, saj je tri četrtine rastlin odvisnih od opraševanja žuželk. Za polovico je treba zmanjšati tudi tveganje zaradi uporabe kemičnih pesticidov in prav tako polovično zmanjšanje uporabe nevarnih pesticidov. V kmetijstvu je potrebno zmanjšati še izgube hranil in ohraniti kmetijska zemljišča s krajinskimi značilnostmi, zmanjšati degradirana zemljišča in onesnažene reke.

Ker bo zmanjšanje uporabe pesticidov eden težje dosegljivih ciljev tako pri nas kot v EU, bi bilo dobro upoštevati napredek, ki so ga države že dosegle. Prodaja in uporaba FFS se je v Sloveniji od leta 1992 do 2015 znižala za 30 %, ključno pa je, da ne raste količina aktivnih snovi, vendar so na voljo le podatki o prodaji, ni pa nadzora pri prodaji, česar se zaveda tudi Komisija. Poraba kmetijskih hranil po površini pa je nižja za 23 %.

Vsaj 10 % kmetijskih zemljišč bo potrebno vključiti v območja s krajinskimi značilnostmi (prahe, mejice), ker niso pomembna le z vidika biotske pestrosti, temveč ekosistemskih storitev za kmetijstvo. V Sloveniji imamo zaradi naravnih danosti polarizacijo razvoja – na eni strani se kmetijska zemljišča zaraščajo, na drugi pa intenzivirajo, zato bo treba okrepiti napore za okoljske cilje. Pomemben cilj EU je tudi povečanje ekološke pridelave na 25 % kmetijskih zemljišč, sedaj jih dosegamo 10 % oz. okoli 50.000 hektarjev. To pomeni, da bi jih morali povečati na 120.000 hektarjev oz. za 7000 hektarjev vsako leto, kar se zdi realno nedosegljivo tudi z vidika sredstev. Za ekološko kmetijstvo je v sedanji perspektivi na voljo le 65 milijonov evrov in če bi povečali površine, bi morali za 2,5-krat v ovojnici SKP za ta ukrep povečati tudi delež sredstev. Odgovora na to, kje ta sredstva vzeti, pa tudi Komisija nima, je zaključil Jure Čuš.