Trgatev na Primorskem

Trgatev za vina letnika 2025 na Primorskem je ta teden v zadnji tretjini, v kleteh je glavnina belih in tudi več kot pol rdečih sort. Datum začetka trgatve 18. avgust in zaključka, ki ga večina vinogradnikov napoveduje že za 25. september, potrjuje, da se je čas trganja v zadnjem desetletju pomaknil za mesec dni naprej. Po manjšem lanskem pridelku zaradi suše letos pričakujejo spet količinsko in kakovostno normalen pridelek. Vinogradniki pa si vseeno še niso oddahnili, ker jim že ves september nagaja deževno vreme.

»Dež od začetka septembra je bil popolnoma odveč, na določenih območjih ga je padlo minuli teden tudi do 100 litrov na kvadrat meter. Vsem sortam grozdja, ki so še na trtah, bi veliko bolj prijalo sonce in burja,« nam je dejala Mojca Mavrič Štrukelj, specialistka za vinogradništvo na KGZ Nova Gorica, in predstavila stanje v vseh štirih primorskih okoliših. Ta teden je trgatev v zadnji tretjini v Brdih, kjer trgajo rdeče sorte, v glavnem cabernet sauvignon. V Vipavski dolini so začeli konec tedna trgati merlot, na trtah je še tudi nekaj belih sort, ta teden trgajo še barbero in cabernet sauvignon. V Istri trgajo refošk in prav tako na Krasu, ki je v tem okolišu večinska sorta na 400 hektarjih za teran. Letošnja vinogradniška sezona pa je bila zelo raznolika: začetek je bil zelo hladen in vlažen, zato je trta začela cveteti šele konec maja in odcvetela do 10. junija. V začetku poletja se je nadaljevalo z vročino in izjemno visokimi temperaturami in sušo, težav s peronosporo in oidijem je bilo zato malo, več pa s sončnimi ožigi.

Eden večjih briških vinogradnikov in vinarjev Vojko Bizjak iz Brestja, ki z družino obdeluje 18 hektarjev vinogradov, je potrdil, da se najbolj veselo in zahtevno opravilo v vinogradih zaključuje, saj je padlo pod škarjami že 70 % grozdja. V vinogradih so le še rumeni muškat za polsladko vino ter cabernet sauvignon, merlot in refošk. Pridelka je bilo 20 % manj zaradi spomladanske toče, ki se bo zaradi škode na lesu poznala še naslednje leto. V povprečnem letniku napolnijo klet s 70.000 litri vina, ker imajo vinograde v glavnem na terasah na višjih legah in nižjo obremenitev po trti. Kakovost grozdja – tako vsebnost sladkorja kot skupnih kislin – je dobra, tudi grozdje, ki na trganje še čaka, je zdravo. Zadnje grozdje bo po pričakovanju padlo v stiskalnico 20. septembra.

VINOGRADNIKI SLEDIJO VREMENSKIM SPREMEMBAM

V največji kleti v slovenski Istri Vinakoper se cisterne te dni polnijo, ob koncu trgatve bo v sodih mošt iz treh milijonov kilogramov grozdja. Vendar klet po dveh slabih letnikih še vedno ne bo tako polna, kot bi si želeli. Trgatev so začeli 18. avgusta oz. skoraj isti dan kot lani, v kleti pa bo vse grozdje predvidoma do 20. septembra. Spravilo je bilo izjemno zgoščeno, saj so hkrati brez običajnega presledka dozorevale bele in rdeče sorte. Vse bele sorte so bile pod streho že 9. septembra in prejšnji teden že tudi syrah in modri pinot. Ta teden trgajo le še refošk in še vedno ne vedo, koliko ga bo v kleti, ker ga je najbolj prizadel sončni ožig, ki se mu pri temperaturah do 39 ºC letos poleti ni bilo mogoče izogniti.

Glavni enolog kleti Boštjan Zidar je povedal: »Vreme se spreminja in vinogradniki se prilagajamo tako, da poberemo grozdje v optimalni zrelosti za določen slog vina.« S kakovostjo grozdja je zelo zadovoljen. Malvazija je vsebovala med 20,5 do 23 stopinj Brixa sladkorja, a z vidika kakovosti ni glavni poudarek le na vsebnosti sladkorja, temveč ohranjeni aromatiki, ki zagotavlja sadnost in svežino vin.

Skupne kisline so bile ustrezne – okrog 6 g/liter. Delo v vinogradih jim je precej olajšala naložba zadnjih let v štiri stroje za obiranje, s katerimi potrgajo grozdje z 80 % površin. Kakovost grozdja po strojnem trganju je povprečno boljša od ročnega, ker stroj s senzorjem že v vinogradu odstrani vse dele vinske trte med grozdjem ter poškodovane ali suhe jagode. Ročno trgajo le še za vina najvišje kakovosti. Okrog desetino grozdja bodo odkupili od okoliških vinogradnikov po podobnih cenah kot lani: za malvazijo bodo plačali med 1 do 1,10 evra/kg, za refošk do 20 stopinj Brixa 0,77 evra/kg in nad 21 stopinj Brixa 0,88 evra/kg.

V VIPAVSKI KLETI 1894 VEČ GROZDJA KOT LANI

Po dveh kritičnih letih si bodo letos oddahnili tudi v kleti Vipava 1894, v kateri pričakujejo dobro trgatev in odkup dveh milijonov kilogramov grozdja, lani so ga odkupili 1,5 milijona kilogramov. To količino jim je najavilo 200 pogodbenikov. Kot je dejala direktorica Tatjana Vidmar Šinigoj, cenik oblikujejo na osnovi sladkorne stopne grozdja, ročnosti pogodbe (desetletna prinese vinogradniku dodatnih 5 %) ter lege. Letošnje cene grozdja so povišali v primerjavi z lanskimi, in sicer za bele od 10 do 22 % in rdeče med 20 in 40 %, vendar je njihova cena še vedno občutno nižja zaradi slabše prodaje rdečih vin. Za pinelo in rebulo bodo tako plačali 0,90 evra/kg, za zelen 0,84 evra/kg, za sauvignon 0,88 evra/kg, chardonnay 0,80 evra/kg in laški rizling 0,77 evra/kg. Občutno manj bodo prejeli pridelovalci za večinsko rdečo sorto Vipavske doline merlot – 0,55 evra/kg – in za cabernet sauvignon 0,60 evra/kg. Grozdje plačajo v enajstih obrokih, novembra 20 % in razliko v desetih obrokih do naslednje trgatve. Prodaja vin se jim po težavnih letih vračanja na domači trg povečuje za okrog 10 % zadnje leto. Predvsem skrbijo, da so z vini prisotni v vseh prodajnih kanalih, med tujimi trgi pa so zanje najpomembnejši Nemčija, ZDA in Japonska.

+ foto trgatev