Za pomoč slovenskim vinogradnikom in vinarjem v času krize ob izbruhu koronavirusa se je zavzel tudi Evropski red vitezov vina, Konzulat za Slovenijo. Peticijo za pomoč vinarskemu sektorju so predstavili na tiskovni konferenci na Ljubljanskem gradu, prisotna je bila tudi dr. Aleksandra Pivec, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Vinski vitezi, med katerimi so priznani vinarji in vinarski strokovnjaki, bi radi navzgor obrnili krivuljo celotne dejavnosti, ki je v pandemiji korone potonila. Izrazili so zaskrbljenost, da ob nadaljevanju sedanjih trendov čez 20 let ne bomo več pili slovenskega vina, zato je treba ukrepati, pridelovalce pa čim bolj zaščititi, da ne bodo opustili še več vinogradov. V Sloveniji smo v dveh desetletjizgubili približno tretjino vinogradov, slovenski trsničarji živijo od izvoza v Francijo, izvoz slovenskih vin se iz leta v leto zmanjšuje, uvoz cenenih vin pa se povečuje. Vinogradniki zato potrebujejo konkretno pomoč, vinogradništvo pa dolgoročno načrtovanje, zato so predlagali uvedbo dodatnih davčnih olajšav za vinogradništvo za odpravo posledic pandemije, utrjevanje ugleda slovenskih zaščitenih (PTP) vin in ustvarjanje novih blagovnih znamk. Glede na krizo so predlagali še dekret o omejitvi uvoza in prodaje poceni vin prek trgovskih verig, ki rešujejo tuje vinarje na račun slovenskih. Po mnenju vitezov je potrebno uvesti še ukrepe, ki bi pospešili združevanje malih pridelovalcev in podporo turizmu na vinarskih kmetijah in vinskih cestah.

ZA VSE UKREPE 11 MILIJONOV EVROV

Dr. Aleksandra Pivec je povedala, da so imeli vinarji v času pandemije zaradi padca prodaje v gastronomiji in turizmu do 85-odstotni izpad dohodka, zato je MKGP pripravilo ukrep za nadomestilo izpada dohodka, ki so ga vinarji dobro izkoristili, natančnejši podatki o porabi teh sredstev pa bodo znani avgusta. Slovenija se je odločila tudi za ukrepe, ki jih je podprla Evropska komisija – zeleno trgatev, krizno destilacijo in skladiščenje vina. Za te evropske ukrepe je bilo na voljo pet milijonov, k temu je Slovenija dodala še šest milijonov nacionalnih sredstev, tako da je za blaženje posledic korona krize na voljo 11 milijonov evrov. Med upravičenci je največji interes za krizno destilacijo. Dr. Pivčeva je dejala, da pogreša pripravljeno strategijo razvoja slovenskega vinogradništva in vinarstva, v kateri bo potrebno upoštevati vse posebnosti sektorja in razdrobljenost slovenske pridelave na številne majhne pridelovalce, družinske kmetije in večje kleti.

»Strategija mora biti taka, da bo dala vinogradništvu novo razvojno pot, ker bodo ustvarjalci kmetijske politike tako lažje sprejemali ukrepe.« Na vprašanje Kmečkega glasa, kako razmišljajo o oblikovanju organizacije za generično promocijo slovenskih vin, o kateri se vinarji ne morejo poenotiti že dve desetletji, je kmetijska ministrica odgovorila, da je Slovenija med redkimi, če ne celo edina vinorodna država, ki ni pristopila k oblikovanju enotnega promocijskega načrta. »V okviru Sveta za vinogradništvo in vinarstvo smo pozvali, da se glede tega, ali želi vstopiti v generično promocijo, ki v drugih sektorjih že obstaja, najprej poenoti sektor. Tokrat prvič zaznavam, da je sektor na to pripravljen, vendar je potrebno določiti način zbiranja sredstev pri pridelovalcih po litru oz. po hektarju. K tej vsoti pa bosta država oz. ministrstvo dodala še 50 odstotkov sredstev in potem bomo skupaj oblikovali natančen načrt promocije. Razmišljati pa je potrebno tudi o pridelavi oz. predelavi drugih izdelkov z višjo dodano vrednostjo, kot so koncentriranje grozdnega mošta, predelava sokov, idr. Glede na to, da smo pred vstopom v novo finančno perspektivo in ima vinarstvo svojo ovojnico, ki ni zmanjšana, potrebujemo dober razvojni načrt, da bodo sredstva uporabljena ciljno. Potrebno bo razmisliti tudi o skupinskih naložbah za nabavo opreme in osnovnih sredstev.«

Na vprašanje Kmečkega glasa,  kdaj bo objavljena uredba za pomoč vinarskemu sektorju, ki vključuje pomoč za destilacijo in skladiščenje, so nam na MKGP odgovorili: »Predlog uredbe o ukrepih za odpravo motenj v vinskem sektorju zaradi pandemije bo sprejet in objavljen takoj po objavi spremembe delegirane uredbe Komisije (EU) št. 2020/592. Objava te spremembe je odvisna od prejema mnenja Sveta in Evropskega parlamenta, pričakujemo, da bo to v zadnjem tednu julija.«

ORMOŠKIM VINOGRADNIKOM OBČINSKI DODATEK ZA GROZDJE

Junija smo pisali, da se je vinska klet Puklavec Family Wine začela dogovarjati o odkupu letošnjega grozdja z večjimi vinogradniki in z zadrugama KZ Ptuj in Vinarsko zadrugo Ormož. Odkupljeno grozdje tej kleti predstavlja 31 odstotkov vsega grozdja. Direktor in enolog Mitja Herga je dejal, da v Sloveniji še vedno ni bila sprejeta uredba o destilaciji in skladiščenju zaradi sprememb uredbe na evropski ravni. Podobne težave kot slovenska srednje velika podjetja z omejeno zgornjo vsoto skupnih pomoči na 800.000 evrov so imela namreč tudi vsa evropska podjetja, zato se je Komisija odločila za spremembo uredbe za pomoči, ki je bila objavljena 7. julija (več o njej na 11. strani Kmečkega glasa). Vinske kleti lahko dajo v destilacijo do 30 odstotkov lanskega pridelka, kar bi bilo za ormoško klet okrog 1,2 milijona litrov vina, destilirali ga bodo nekoliko manj, en milijon litrov, za kolikor je bila manjša prodaja.

Z vinogradniki so se dogovorili za odkup 1,7 milijona kilogramov grozdja ali le za desetino manj kot lani, saj v vinogradih že vidijo, da bo letošnji pridelek skromnejši, ker so se osipale sorte muškat otonel, renski rizling in sauvignon. Odkupne cene bodo določili pred trgatvijo, te bodo med 50 do 53 centov na kilogram, s čimer bodo zavestno ustvarili 200.000 evrov izgube. Ormoškim vinogradnikom bo pomagala tudi občina s podporo 500 evrov po hektarju, tako da lahko na koncu pričakujejo okrog 60 centov na kilogram grozdja, saj ni pomembno le vino, temveč tudi obdelana vinorodna krajina.

»Z vinogradniki smo se začeli dogovarjati tudi o predelavi vina v kis, pogovore bomo nadaljevali že ta mesec, nenazadnje imamo za to tudi prazne prostore v Ljutomeru. Povezali se bomo v konzorcij in vanj povabili večje vinogradnike, saj se je z njimi lažje dogovarjati. Oprema za predelavo v kis ni poceni, toda zanjo je mogoče kandidirati na rednih razpisih. Dogovarjamo pa se na ravni celotne Štajerske, in ne le Ljutomersko-Ormoških goric. Morda se bomo znali povezati preko kisa, če tega doslej nismo zmogli pri vinu,« meni Mitja Herga.