Svet Evrope je 30. junija 2020 dosegel skupno soglasje z Evropskim parlamentom o nadaljnji podpori evropskim kmetom po veljavnem pravnem okviru do konca leta 2022, ko bo začela veljati nova skupna kmetijska politika( SKP).

Pogajalsko besedilo je pozneje istega dne potrdil posebni odbor Sveta za kmetijstvo. Isti dan je potekala tudi videokonference ministrov EU, pristojnih za kmetijstvo, na kateri sta bila prisotna tudi evropski komisar za kmetijstvo in razvoj podeželja Janusz Wojciechowski in komisar za okolje, oceane in ribištvo Virginijus Sinkevičius. Ministri so se v okviru videokonference seznanili s poročilom o napredku obravnave zakonodajnega svežnju o reformi Skupne kmetijske politike (SKP) za obdobje po letu 2020 ter si izmenjali poglede o sporočilu Komisije o trajnostnem ribištvu za leto 2021. Slovenijo je na posvetu zastopala dr. Aleksandra Pivec , ministrica za kmetijstvo,gozdarstvo in prehrano.

Podaljšanje veljavnih pravil za še dve leti in dokler ne bo sprejeta nova SKP, ki bo zagotovila kmetom predvidljivost in enake pogoje po Evropi v času krize COVID-19. EU dala bo še naprej financirala programe za razvoj podeželja in evropskim kmetom zagotavljala podporo z neposrednimi plačili in nemoten prehod na naslednje obdobje SKP. Podaljševanje tega programskega obdobja bo omogočilo neprekinjena plačila kmetom in drugim upravičencem. Poleg tega bodo države članice v teh dveh letih imele čas, da pripravijo svoje strateške načrte v skladu z novo zakonodajo SKP in načrtujejo njihovo izvajanje po odobritvi s strani Komisije.Končno sprejetje prehodne uredbe naj bi bilo predvideno do konca leta 2020, saj je tesno povezano z večletnim finančnim okvirom (MFF), o kagerem trenutno potekajo pogajanja. 

Najmanj 30 odstotkov PRP za varovanje okolja

Kmetijki ministri pa so se na videokonferenci seznanili natančneje s poročilom o napredku obravnave zakonodajnega svežnja o reformi SKP za obdobje po letu 2020.

Slovenska ministrica je v razpravi izpostavila kot najpomembneje, da se delo na zakonodajnem svežnju za reformo SKP po letu 2020 nadaljuje. Sprejetje zakonodajnega okvira za bodočo SKP je namreč pomembno z vidika pravočasne priprave programskih dokumentov. Bistveno je tudi čimprejšen sprejem večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027, s čimer bo omogočena poraba sredstev.Hrvaško predsedstvo je v poročilu o napredku za prihodnjo razpravo izpostavilo določitev ukrepov na področju PRP, prilagajanja in blaženja podnebnih sprememb ter varovanja okolja in kazalnike za nov izvedbeni model SKP in dodatna prožnost za prerazporeditve sredstev med finančnim letom.Z vidika okoljskih vplivov se Slovenija zaveda potenciala, da SKP prispeva k ciljem EU na področju blaženja podnebnih sprememb, zlasti z vidika evropskega zelenega dogovora in še posebej strategije»Od vil do vilic« in strategije za biotsko raznovrstnost do leta 2030 »Vrnimo naravo v naša življenja«. Zato se naša država strinja s predlogom Evropske komisije, da najmanj 30 % sredstev v okviru drugega stebra SKP nameni vsebinam na področju blaženja podnebnih sprememb ter varovanja okolja, vendar ob tem upoštevajo plačila za območja z omejenimi dejavniki za kmetijstvo. Slovenija je tudi zadovoljna z napredkom z določbami o sektorskih intervencijah.

Proti prevelikemu administriranju

V drugem delu razprave so se prisotni seznanili s Sporočilom Komisije o stanju skupne ribiške politike in posvetovanju o ribolovnih možnostih za leto 2021. Gre za sporočilo, ki ga v zvezi z ribolovnimi možnostmi Komisija predstavi vsako leto, v njem pa nakaže načrtovani pristop o določanju ribolovnih možnosti. Ciljne ribolovne vrste slovenskih ribičev ne spadajo med tiste, ki so opredeljene v okviru režima omejevanja ribolovnih možnosti. Naša država je zato podprla začrtano smer k ohranjanju in trajnostnemu upravljanju ribolovnih virov, pri čemer je izpostavila, da morajo biti upoštevane

značilnosti in potrebe slovenskega ribištva. Slovenija bo pri tem posebno pozornost namenila ukrepom upravljanja ribištva v Jadranskem morju.V sklepnem delu razprave so se udeleženci razprave seznanili še s poročilom predsedstva o stanju obravnave pri trenutnih zakonodajnih predlogih EU s področja ribištva. V zvezi s predlogom nadzorne uredbe je pomembno, da se izognemo nesorazmernim administrativnim obremenitvam za manjše ribiške sektorje kot je naš, do katerih bi prišlo v primeru obvezne uvedbe elektronskih sistemov (elektronskih ladijskih dnevnikov, sistemov za spremljanje plovil ipd.) za ribiška plovila vseh velikosti, vključno s plovili za mali priobalni ribolov. Slovenija se zato zavzema za možnost izjem za plovila, ki so namenjena malemu priobalnemu ribolovu (npr. v obliki možnosti papirnih dokumentov).