Primorski oljkarji obirajo plodove svojega dela v kmetijstvu med zadnjimi in letos delijo usodo vseh drugih sadjarjev. Oljčna letina bo namreč tako količinsko kot kakovostno med slabšimi, pa še za ta pridelek se je bilo treba celo sezono zelo boriti z vremenom in škodljivci. Oljčna drevesa so doživljala poleti stres zaradi presežka padavin na eni strani in izjemo visokih temperatur na drugi, hkrati so jih močno napadali škodljivci, oljčna muha in marmorirana smrdljivka. Proti slednji slovenski oljkarji še nimajo sredstva za varstvo rastlin.

Zaradi močnih napadov oljčne muhe so zato začeli v nekaterih oljčnikih od Brd do Istre z obiranjem oljk nekaj dni prej. »Letošnja letina bo bistveno slabša in manjša od lanske, ko je bila izjemna suša, vendar so si drevesa jeseni zelo opomogla in dala vrhunski pridelek. Z aromatsko zelo kakovostnimi olji so tako slovenski oljkarji letos prejeli veliko priznaj v mednarodnem prostoru. Z letošnjo letino bo drugače, najprej je bil zaradi lanske suše slab že nastavek, oljke se tudi niso oplodile. Potem so se sledili napadi škodljivcev, zato se je obiranje začelo že konec septembra. Dejansko so oljke zadnja leta zrele prej, koliko manj bo pridelka, pa bo jasno šele po obiranju. Glavnina oljk bo v oljarnah do 1. novembra,« pričakuje dr. Milena Bučar Miklavčič, vodja laboratorija Inštituta za oljkarstvo v Izoli.
»Tudi oljevitost pri poškodovanih plodovih bo nižja, kot vedno pa pri tej prednjači sorta belica. Kakovost olja bo manj stabilna, olja bodo manj aromatična oz. pikantna v primerjavi z lanskimi. Glavni problem oljkarjev v letošnji sezoni je bil, kako obvarovati pridelek pred škodljivci. Varstvo je zlasti problematično v ekološki in integrirani pridelavi, s čimer bi se morali na terenu več ukvarjati kmetijski svetovalci. Najbolj prizadete so oljke v priobalnem območju tako zaradi toče kot oljčne muhe, v zaledju so manj poškodovane. V nekaterih plodovih smo našli celo dve ličinki oljčne muhe, ki se je v sezoni izjemno razširila. Tudi po občinah bi zato morali opozoriti, naj obesijo vabe tudi lastniki nekaj posameznih dreves, ker bi na ta način prisotnost muhe bistveno zmanjšali.
Druga težava je slaba dostopnost do pripravkov za varstvo rastlin. Oljkarjem je proti muhi na voljo samo insekticidi GF120, ki pa ima nižjo koncentracijo aktivne snovi in bi zato morali škropiti zelo pogosto. V Sloveniji je na voljo manj pripravkov, kot jih imajo oljkarji na Hrvaškem in v Italiji. Če trgovci za registracijo niso zainteresirani, bi morali omogočiti njihovo dostopnost s paralelnim uvozom, saj povzroča oljčna muha izjemno veliko gospodarsko škodo.

K letošnji slabši letini pa je prispevalo hkratno povezovanje več dejavnikov: škodljivci in podnebne spremembe, zato bi potrebovali novo strategijo za varstvo rastlin. Samo spremljanje na petih mestih in en koncesionar, to je KGZ Nova Gorici, ne zadošča za 2500 hektarejv in celo obalno območje,« sklene Bučarjeva.

V BRDIH IN VIPAVSKI DOLINI MARMORIRANA SMRDLJIVKA
Goriškim in vipavskim oljkarjem pa je največ pridelka uničila marmorirana smrdljivka, nam je potrdil Ernest Kante, ki obdeluje v Šempasu in okolici 800 dreves številnih sort. Z obiranjem so začeli 6. oktobra in najprej stisnili maurino. »Imeli smo nekaj toče in tudi napadi oljčne muhe so bili intenzivni, vendar nam je največjo škodo povzročila marmorirana smrdljivka, zato bomo letos pridelali pol manj, saj so že julija odpadali plodovi. Sledim oljkarstvu v Italiji, kjer so letos prvič ukrepali proti marmorirani smrdljivki. Na voljo imajo dve škropivi in bili sta uspešni. Ta škodljivec nam uničuje pridelek že zadnja tri leta in ne vem, zakaj ustrezne službe ne ukrepajo,« sprašuje Ernest Kante, ki ocenjuje, da bo z obiranjem končal 15. oktobra. Oljke, kar jih je ostalo, stiska v oljarni Santomas v Šmarjah nad Koprom, nad letošnjo letino pa je tako razočaran, da bi nanjo najraje kar najhitreje pozabil.

POMANJKANJE DELOVNE SILE VEČJI STRES OD ŠKODLJIVCEV
Eden najbolj uspešnih slovenskih oljkarjev Vanja Dujc, ki obdeluje oljčnike v Maliji nad Izolo, ocenjuje, da bo letos pridelal kvečjemu 15 ton oljk. Pridelek je manjši, ker so plodovi odpadali že takoj po cvetenju. Lani je odpeljal v oljarno 21 ton zelo kakovostnih oljk.
»Za lanska olja smo dobili v tujini veliko priznanj, največje je zanesljivo, da sem bil med prvaki nemškega Feinschmekerja za olje iz sorte itrana. To ocenjevanje je za nas pomembno ne le zato, ker je Nemčija pomemben trg, temveč ker gre za državo, v kateri oljk ne pridelujejo, ponudba pa je zelo velika in ocenjevanje zato med bolj objektivnimi. Najboljši smo bili z našim oljem tudi po izboru kuharskih mojstrov v Trstu in na izboru v Kopru.
Letošnji pridelek sem uspel pred oljčno muho ohraniti s pripravkom GF 120, ki pa zahteva v oljčnikih zelo natančno delo in pogosto škropljenje. Ne razumem, zakaj v Sloveniji za uporabo v oljkarstvu ni dovoljeno škropivo Laser plus nutrel, ki je registrirano za številne druge pridelke. V njem je ista aktivna snov kot v GF 120, je pa veliko cenejši.
Veliko večji stres kot škodljivci pa mi povzročajo skrbi z zagotavljanjem delovne sile za obiranje oljk. Delavcev iz Balkana ni več, te “požira” Nemčija. Delavce potrebujem za dva tedna in jih ne morem dobiti do zadnjega dneva pred obiranjem. Delovna dovoljenja zanje bi tako moral urediti v enem dnevu, v praksi pa traja pridobivanje dovoljenj skoraj cel mesec.

Cena delovne sile se je izjemno zvišala, pod 10 evrov na uro je ni, oljkarji pa se običajno dogovarjamo za plačilo po obranih oljkah, kar je letos okrog 55 centov za kilogram. Kdor prodaja oljčno olje po 15 evrov za liter, je glede na stroške v čisti izgubi,« pravi Dujc, ki ima prvo olje že doma.

Ker plodovi niso bili poškodovani zaradi muhe, bo tudi letos Dujčevo olje dobro. Kot prvo sorto so stisnili maurino, ki potrebuje običajno nekaj časa za razvoj aromatike, a ima presenetljivo dober okus že sedaj. Na splošno pa letos dozorevajo oljke vseh sort zelo neenakomerno.

NAMAKANJE OLJČNIKOV ZARADI PODNEBNIH SPREMEMB
Dr. Maja Podgornik z Inštituta za oljkarstvo pri ZRS Koper pa ocenjuje, da se letos v kmetijstvu ponavlja izjemno slabo leto 2014 in hkrati se pridružujejo podnebne spremembe. »Letos smo imeli zelo veliko dežja, a tudi visoke temperature, kar povzroča veliko izhlapevanje. To pomeni, da je padavin na koncu vseeno premalo in zato je potrebno namakanje. Pred 30 leti namakanje oljčnikov ni bilo potrebno.

V preteklosti smo v Sloveniji kot najbolj severni coni za pridelavo oljk zaradi pozeb sadili predvsem sorte, odporne na nizke temperature, sedaj po morajo ta drevesa kljubovati tudi visokim temperaturam.

Ker je Slovenija na podnebnem križišču, pa bi rastline morale kljubovati še vdoru južnih visokih temperatur in hladnega severnega zraka. Te podnebne spremembe povzročajo rastlinam dodatni stres in posledično tudi vse težave s škodljivci. « sklene dr. Podgornikova.