Poraba prašičjega mesa še naprej upada
Po dolgoročni napovedi Evropske komisije bo prireja in poraba prašičjega mesa še naprej upadala. Razlog je novo zavedanje potrošnikov o trajnosti. Medtem ko postaja perutninsko meso vse bolj priljubljeno, naj bi se poraba svinjine in govedine še naprej zmanjševala.
Vprašanja trajnosti bodo v naslednjem desetletju vse bolj vplivala na prirejo in porabo mesa v Evropski uniji. Vsaj tako predvideva bruseljska komisija v trenutni dolgoročni napovedi in pričakuje tudi upadanje proizvodnje in potrošnje zaradi ozaveščenosti potrošnikov.
V primerjavi s povprečjem za leta 2019 do 2021 naj bi se poraba mesa v EU do leta 2031 zmanjšala za približno 800 000 ton ali 2,0 % na 37,2 milijona ton. Za povprečno porabo na prebivalca je predvideno zmanjšanje za 800 g iz na 67,0 kg letno. Prireja mesa v državah članicah naj bi se v obravnavanem obdobju celo zmanjšala za 4,0 % na 42,9 milijona ton.
V prihodnosti učinkovitejša in okolju prijazna prireja
Komisija meni, da bodo posodobitev, inovativne tehnologije in spremembe kmetijskih praks privedle do učinkovitejšo in okolju prijaznejšo prirejo mesa. Zaskrbljenost potrošnikov zaradi okolja in podnebnih sprememb bo povzročila, da bodo vse več pozornosti namenili proizvodnemu procesu in poreklu izdelkov.
Drugi dejavniki za spreminjanje potrošniških navad so verjetno vprašanja zdravja in prehrane, pa tudi udobje, povezano s preusmeritvijo povpraševanja na bolj predelano meso in pripravljene izdelke. Komisija ne pričakuje, da bo laboratorijsko meso v naslednjih desetih letih postalo konkurenca, saj so težave s sprejemljivostjo in ceno pri potrošnikih. Pomembnejše pa bodo postale rastlinske alternatvie mesu.
Poraba perutnine se povečuje
Komisija za posamezne vrste mesa napoveduje različen razvoj. Povprečna poraba perutninskega mesa na prebivalca naj bi se do leta 2031 v primerjavi z referenčnim obdobjem povečala za 1,3 kg na 24,8 kg, prireja
v EU pa za 4,0 % na 14,1 milijona ton. Nekateri potrošniki menijo, da je perutnina bolj zdrava kot druge vrste mesa zaradi manjše vsebnosti maščobe, enostavnejša za pripravo, cenejša in ima nižje izpuste ogljika na kilogram kot na primer goveje meso.
Svinjina pa bo verjetno ena izmed poražencev. Poraba državljana EU naj bi se v naslednjem desetletju v povprečju zmanjšala za 1,5 kg na 32,0 kg; to bi ustrezalo skupni prenizki porabi skoraj 1 milijon ton v celotni EU. To naj bi do leta 2031 še naprej vplivalo zniževanje prireje na za 1,8 milijona ton ali skoraj 8 % na 21,5 milijona ton. Podobno je z govejim mesom, kjer je predviden upad prireje 8 % na 6,6 milijona ton, povprečna poraba na prebivalca pa naj bi se zmanjšala za okoli 700 g na 9,7 kg na leto.