Zlati zamašek za vinogradništvo vinarstvu Mlečnik
Darja Zemljič
Kmečki glas

Petek, 27. november 2015 ob 13:00

Odpri galerijo

Nemško združenje Weinloge doslej podelilo 15 zlatih zamaškov

 

Nemško združenje Weinloge s sedežem v Freiburgu, je letos nagrado zlati zamašek za obdelavo vinogradov in kletarjenje vin po načelih spoštovanja narave letos prvič podelilo slovenskemu vinarju Valterju Mlečniku iz Bukovice v Vipavski dolini.

Združenje Weinloge, ustanovljeno leta 1999, združuje poznavalce vina iz celega sveta in izhaja iz filozofije naravi prijazne pridelave, kar pa ne pomeni nujno, da mora imeti pridelovalec tudi ekološki certifikat. Prednost dajejo pridelovalcem, ki gradijo na načelih individualnosti in  manjših posegih v vinograde in vino. Weinloge namreč opozarja, da je lista dovoljenih posegov v vino vedno daljša, od žveplanja, filtriranj, uporabe sintetičnega glicerina, številnih okusov, ki so podobni naravnim, lesenih »čipsov« namesto lesenih sodčkov in drugo. Njihove smernice so zato prav nasprotne od tistih, ki jih zagovarjajo in uvajajo velike vinarske družbe.Vinski poznavalci pod okriljem te organizacije tako nenehno iščejo tudi vinarje, ki priznavajo vinu njegovo individualnost in razvijajo  njegov značaj brez potvorb. Nagrado podeljujejo od leta 2001 in doslej so jo večinoma prejeli vinarji iz Nemčije, Avstrije in Francije.

 

Valter Mlečnik- slovenski učitelj ekološkega vinogradništva

 

Valter Mlečnik je med slovenskimi ekološkimi vinogradniki znan kot eden prvih slovenskih ekoloških vinogradnikov, ki  je pri načinu dela v vinogradu in v kleti sprva iskal novo znanje pri slovenskih vinogradnikih in somišljenikih Joško Gravnerju in drugih v Oslavju, a kaj hitro zavil na samostojno pot.  Osnovno vodilo pri delu na celi kmetiji pa je upoštevanje naravnih krogotokov. V dveh desetletjih pridobljeno znanje z veseljem deli z vsemi, ki se zanimajo za kmetovanje na poglobljen način, saj Valter rad poudari, da so površinski pristopi in uporaba nepotrebnih sredstev škodljivi tako za vsa živa bitja na kmetiji, predvsem pa za zdravje ljudi prek hrane.

Mlečnikovi obdelujejo devet hektarov vinogradov na zahodnem robu Vipavske doline, na obronkih znamenitih Biljenskih gričev. Za celotno kmetijo imajo tudi ekološki certifikat od leta 2005. Njihove glavne sorte so chardonnay, rebula, sauvignonass (tokaj), malvazijain merlot,letno pa pridelajo povprečno12000 steklenic vina.V vinogradih imamo vzgojno obliko in način rezi prilagojen majhnim obremenitvam, kar trti omogoča, da lahko po naravni poti sama razvije veliko odpornost. Maceracija in fermentacija poteka spontano, za bele sorte približno tri dni in za rdeče štirinajst dni. Vina zorijo dve leti v klasičnih lesenih sodih in še najmanj dve  leti v steklenicah. Za ta slog vin, ki so ga v preteklosti poznali v Vipavski dolini, in ga je obudil tudi Valter Mlečnik, se je v zadnjem času uveljavilo ime »oranžna« vina. Valter pravi, da je zanj to pomeni renesanso pridelave belih vin, ki je bila nekaj samoumevnega do obdobja modernega vinogradništva in sodobne enologije. Mlečnikova vina pa so našla trg po celem svetu, najboljšega imajo na Japonskem, pri sosedih v Italiji, v Švici, Avstriji, zelo pomemben zanje je tudi slovenski trg, vina pa prodajo od 15 evrov naprej.

 

Slovenija- poleg Gruzije zibelka drugačnih vin

Da je ime oranžna vina ponesrečeno, so začeli spoznavati v anglosaksonskem svetu tudi sami izumitelji tega izraza, saj gre v bistvu za vina iz belih sort grozdja, pridobljena po daljšem stiku mošta z jagodno kožico med vrenjem pri višjih temperaturah..Vendar pa kupci za lažjo prepoznavanje preprosto potrebujejo poenostavljeno poimenovanje malo drugačnega vina. Slovenija pa je na od zibelk tovrstnih vin, poleg Gruzije in Collia (Brd) v Italiji, o čemer se je razpisala letos maja tudi angleška revija Decanter, ena najvplivnejših svetovnih revij o vinu. Valter Mlečnik opozarja, da je iz prispevka Decanterja razvidno, da je pridelavi oranžnih  vin, za katera so v Vipavski dolini rekli, da so jih pustili na tropinah, v svetu namenjena vedno večja pozornost. Renesana maceriranih belih vin se je zgodila ravno v obmejnem območju med Italijo in Slovenijo. V tem prispevku, ki ga je bral cel svet, je posebej omenjen naš Matija Vertovec in njegova Vinoreja. Vertovec je že leta 1844 pisal o takih vinih in seveda tudi priporočal tak način predelave grozdja  oz. pridelave vina.

Revija Decanter je prav tako ocenila 24 oranžnih vin iz celega sveta in med najbolje ocenjenimi je tudi Mlečnikova zvrst ana, 2009.Gre za zvrst   iz tričetrt chardonnaya, desetine sauvignonassa in malvazije in petih odstotkov rebule. Valter sam potrjuje, da je to vino eno najboljših kar  jih je kdaj kletaril. Leta 2009 je bilo vreme za pridelavo grozdja zelo ugodno, predelava pa se začne z maceracijo in vrenjem v velikih odprtih kadeh (plavnikih) tri doštiri dni brez nadzora  temperature. Po stiskanju so vino pretočili v lesene sode različnih velikosti od 500 do 3000 litrov in ga ustekleničili po dveh letih zorenja konec avgusta 2011. Razen minimalne količine žvepla ter klasičnih posegov v kleti, kot so npr. pretoki in dolivanje, niso uporabili nikakršnih drugih sredstev .

Darja Zemljič

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 12. Feb 2020 at 10:15

150 ogledov

NAJVEČJA TEŽAVA NAKUP KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ
Na Biotehniški fakulteti v Ljubljani se je minuli konec tedna na konferenci evropske mreže mladih pristopnikov na kmetijah (tako novincev kot naslednikov) NEWBIE, ki spodbuja nove poslovne modele, podjetništvo in odpornost kmetijstva, zbralo več kot 50 mladih iz 20 evropskih držav. V projekt, ki ga vodi Univerza iz Wageninga na Nizozemskem, je vključenih devet evropskih držav (Belgija, Portugalska, Italija, Nemčija, Francija, Irska, Velika Britanija, Bolgarija ), slovenski partner je Oddelek za geografijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani pod vodstvom dr. Irme Potočnik Slavič. Udeleženci so prvi dan konference s predstavniki Generalnega direktorata za kmetijstvo pri EU in CEJE -Evropske zveze mladih kmetov, spregovorili o različnih izkušnjah in ovirah, najpogostejše so dostop do kmetijske zemlje, do kapitala in pravnih informacij ter dostop do ključnih trgov. Drugi dan konference so si ogledali dobre prakse v Sloveniji, mednarodni dogodek pa so sklenili strokovnjaki z znanstveno razpravo. Dr. Darja Majkovič, direktorica Direktorata za kmetijstvo na MKGP je dejala, da biti mladi kmet ne pomeni le starosti pod 40 let, temveč predvsem razmišljati drugače, in obenem odgovarjati na zahteve sodobne družbe. Vloga mladih je poudarjena tudi v slovenskih resoluciji za kmetijstvo za obdobje po 2020, čeprav bodo ukrepi drugačni od sedanjih, mladi kmetje pa potrebujejo predvsem posojila, daljša od pet let. "Če bo družba podprla kmete, bo naše delo lažje, a vedno ni tako. Kmetje zato komunicirajte z družbo, sporočajte, kar delate, ker niste le kmetje, temveč pridelujete hrano in ohranjate naravo."Več v 7. številki Kmečkega glasa. 

Tue, 11. Feb 2020 at 10:14

186 ogledov

EU največja pridelovalka oljčnega olja v svetu
EU je največji proizvajalec oljčnega olja na svetovni ravni, saj predstavlja 69 odstotkov svetovne pridelave. Oljčno olje prideluje devet držav: Španija, Italija, Grčija, Portugalska, Francija, Slovenija, Hrvaška, Ciper in Malta. Skupno predstavljajo približno 5 milijonov hektarjev oljčnih nasadov, večina pa je namenjena pridelavi oljčnega olja. Španija ima več kot polovico celotne površine evropskih oljčnikov,in je največja pridelovalka oljčnega olja v EU: od leta 2015/16 do 2017/18 je v povprečju predstavljala 63 odstotkov celotne EU pridelave. V zadnjih treh letih je povprečna pridelava v Španiji dosegla 1,3 milijona ton na leto. Skoraj celotno pridelavo je v štirih državah članicah: Španiji (63%), Italiji (17%), Grčiji (14%) in Portugalski (5%) skupaj predstavljajo približno 99% pridelave oljčnega olja v EU. Med državami nečlanicami, ki ne pridelujejo, je Nemčija med največjimi porabnicami, saj predstavlja približno 4 odstotke celotne porabe v EU. Čeprav raven pridelave oljčnega olja zagotavljajo samooskrbo, ima EU vodilno vlogo na mednarodnem trgu, tako kot uvoznik kot izvoznik oljčnega olja. Posebna zakonodaja EU zagotavlja izpolnjevanje ciljev sistema preverjanja skladnosti oljčnih olj. Režim oljčnega olja je vključen v skupno tržno ureditev (CMO), ki vključuje na primer pravila za podporo sektorju oljčnega olja in niz posebnih opredelitev, označb in prodajnih opisov, ki so pomembni za oljkarski sektor. Pravila trženja vključujejo pravila o embalaži, označevanju, sodelovanju med izvajalci in nadzornimi organi ter nadzor nad označevanjem in kazni.Glede na študijo sta najpogostejši kršitvi trženje deviškega oljčnega olja kot ekstra deviškega oljčnega olja ali trženje kot oljčno olje mešanic drugih rastlinskih olj.  

Wed, 5. Feb 2020 at 14:52

215 ogledov

O KAKOVOSTI ODLOČAJO MILIMETRI
V sodarstvu Krajnc iz Sevnice, ki  prehaja že stoletje iz roda v rod,  izdelujeo sode za večino najbolj znanih slovenskih vinarjev in se  zato prilagajajo zahtevam na trgu vina. Ta je, tako kot pivci, zelo muhast: na prelomu tisočletja je bil v vinu zelo zaželjen okus po lesu, nekaj let zatem so  začeli vinarji kupovati amfore, sledila so betonska jajca, in se zadnjih nekaj  pojavila  še lesena jajca. Sode v tej  zahtevni obliki, ki zahtevajo ročno mojstrstvo, izdelujejo v Sloveniji edino v sodarstvu Krajnc. V leseni posodi vino ne le zori, temveč  pridobi tudi nove razsežnosti v okusu, sodarstvo v povezavi z vini pa   je  zato ne le umetnost,  saj o kakovsti  soda odločajo milimetri. Več o tem v prihodnji številki Kmečkega glasa.   

Wed, 5. Feb 2020 at 12:28

278 ogledov

PRILJUBLJENI PRIMORSKI OKUSI IN VINA
Zadnji januarski večer so v novogoriškem hotelu Park na šestem festivalu vin in kulinarike Park Wine Stars povezali znanje Hitovega gostinskega kadra in lokalnih pridelovalcev vin. Spoznavanje vin 22 pridelovalcev iz štirih primorskih vinorodnih okolišev so pospremili s kulinaričnimi kreacijami sedem Hitovih kuharjev iz vse Slovenije, dodali ščepec glasbe in plesa ter vnovič ustvarili dogodek, ki je popestril zimski utrip na Goriškem. Festival Park Wine Stars, ki je na Goriškem odprl sezono vinsko-kulinaričnih prireditev, je tudi tokrat pritegnil več kot 300 zvedavih gostov v gostoljubnem in elegantnem prostoru Parkove restavracije  izkoristilo priložnost za nepozabno degustacijsko izkušnjo primorskih vin. Kar 22 pridelovalcev iz Vipavske doline, Brd, Krasa in Slovenske Istre je gostom predstavilo več kot 60 vzorcev vin. Individualni izbori vinarjev so ponudili širok izbor vin, v katerem se je zvrstilo več avtohtonih (rebula, zelen, pinela, refošk …), tradicionalnih (malvazija) in mednarodnih sort (sivi pinot, sauvignon, merlot) ter prepoznavnih belih in rdečih zvrsti. Uvod v degustacijski sprehod je ponudil izbor penečih se vin, glavnino so predstavljale penine pridelane po klasični metodi, iz avtohtonih sort in zvrsti. Med njimi velja kot posebnost omeniti prvo slovensko belo penino, narejeno izključno iz grozdja sorte modri pinot. Med degustacijo so se gostje lahko podali na izziv prepoznavanja sortnih značilnosti »skritega vina« s pomočjo Parkovega sommelierja Mitje Piska.Tudi tisti, ki so festival zamudili (in že pričakujejo njegovo poletno različico konec meseca avgusta) lahko na blogu Park Gourmet izvedo nekaj zanimivosti o gostujočih vinarjih, kuharjih ter preberejo poučno predstavitev avtohtonih primorskih vinskih sort. Okuse dogodka je s kulinaričnimi kreacijami dopolnilo sedem Hitovih kuharjev iz njihovih hotelov iz vse Slovenije. Adi Blaško (vodja kuhinje v Hotelu Park), Tadej Jug in Alen Pernek so odprli vrata Parkove kuhinje Aleksandru Travici iz Hotela Perla, Sebastjanu Pahorju iz Hotela Lipa (Šempeter pri Gorici), barve Kranjske Gore pa sta dogodku zastopala Janja Bučić (Hotel Korona) in Boštjan Kovačič (Hit Alpinea). Za dobro organizacijo je tudi tokrat poskrbela predana ekipa hotela Park, ki posebno pozornost namenja kulinariki in kulturi uživanja vin kot enega pomebnih oblik promocije kmetijstva in  turistične ponudbe tega območja.

Wed, 5. Feb 2020 at 10:09

242 ogledov

Mladi pristopniki prinašajo na podeželje nov veter
V Ljubjani se je na konferenci evropske mreže mladih pristopnikov na kmetijah NEWBIE, ki spodbuja nove poslovne modele, podjetništvo in odpornost kmetijstva, zbralo več kot 50 mladih pristopnikov in prevzemnikov iz 20 držav. V projekt, ki ga vodi Univerza iz Wageninga na Nizozemskem, je vključenih devet evropskih držav (Belgija, Portugalska, Italija, Nemčija, Francija, Irska, Velika Britanija, Bolgarija ), slovenski partner je Oddelek za geografijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Udeleženci so prvi dan konference, 4. februarja, na Biotehniški fakulteti, skupaj s predstavniki Generalnega direktorata za kmetijstvo in CEJE -Evropske zveze mladih kmetov predstavili različne izkušnje in ovire  pri  nakupu kmetijskih zemljišč in prevzemu kmetij kot njihovem glavnem problemu ter kakšne rešitve jim ponuja pri tem SKP po letu 2020. Drugi dan konference so si ogledali  dobre prakse v Sloveniji, sklenili pa so  jo z razpravo na znanstveni ravni. Več v prihodnji številki Kmečkega glasa. 

Mon, 27. Jan 2020 at 14:57

268 ogledov

DO DOBRIH VIN Z ZNANSTVENIMI SPOZNANJI
Dobrih vin, kletarjenih na slogovno sodoben način, ki hkrati  zvabijo pivce tako v gostišče kot kleti pridelovlacev ni brez strokovnega znanja, zato so začeli v Vipavski dolini Zavod za turizem TRG Vipava, v sodelovanju z vinsko kletjo Vipava 1894 organizirati Vinoreje. Izobraževalni dogodki  za vinogradnike, vinarje in druge bodo potekali celol leto, prva vinoreja pa je bila posvečena prenosu znanj o sodobnem kletarjenju vin vse do izdelave blagovne znamke vin.  Več v eni od prihodnjih številk Kmečkega glasa.  

Zadnji komentarji

Prijatelji

ziliute88edita editaKmečki glasAlen  OsenjakVlasta KunejMarinka Marinčič Jevnikar  Geza GrabarFranc FortunaBarbara RemecKristijan  HrastarDragica Heric

NAJBOLJ OBISKANO

Zlati zamašek za vinogradništvo vinarstvu Mlečnik