Od trgatve stoletnega vinograda do teranovke v Šepuljah
Darja Zemljič
Kmečki glas

Petek, 27. november 2015 ob 13:37

Odpri galerijo

Od trgatve stoletnega vinograda do teranovke v Šepuljah

 

Kraševci se že celo leto intenzivneje kot prejšnja let poglabljajo v svojo vinogradniško preteklost, ki je povezana s  pridelavo njihovega posebnega vina, kraškega terana. K temu zgodovinskemu mozaiku je dodal še en dragocen živ dokaz tudi eden najbolj znanih Kraševcev in vinarjev, Boris Lisjak, s trgatvijo stoletnega vinograda terana na svoji domačiji v Dutovljah. Svojo bogato preteklost pa lahko  Kraševci dokažejo še z najstarejšo trto refoška v Šepuljah in osrednjo teranovo kletjo Vinakras Sežana.

 

Lisjakov stoletni vinograd s 400 trtami okrog domačije v Dutovljah ni takšen le po imenu, temveč s certifikatom potrjujejo, da je zares star 100 let. Vinograd je vpisan v register pridelovalcev grozdja in vina pri sežanski upravni enoti , kjer je zapisano, da je

 vinograd leta  1915 posadil Borisov ded Pepi. Boris, predstavnik pete generacije na kmetiji, pa je to  dragoceno darilo svojih prednikov vsa leta skrbno obdeloval. Lisjakovi so na trgatev povabili Društvo turističnih novinarjev Slovenije in številne primorske vinarske strokovnjake in vinarje. V prečudovitem dnevu z burjo so nabrali nekaj več kot 1000 kilogramov grozdja, iz katerega sta Boris in njegov sin Alen stisnila več kot 700 litrov vina  in ga po šestih dnevih maceracije v vinifikatorjih pretočili v lesene sode. Lisjakovi so znani tudi po izjemno lepi kleti z arhivskimi vini, v kateri je zorel tudi teran letnika 1965. Potrdil je, da daje grozdje dobrih letnikov na Krasu ne le prijetna letniška, temveč tudi dolgoživa rdeča vina.

Vina Robinia iz Turkove domačije

Kraševci so nato povabili na ogled najstarejše trte refoška, oziroma teranovke

v Šepulje. Na domačiji Turk še vedno obdelujeta trto njeni lastnici Duša in Anamarija Turk. Sama domačija je stara nekaj čez 300 let, trta teran pa 240 let. Ker lastnici domačije nimata potomcev, skrbita danes za celotno kmetijo Loredana in Sebastijan Štemberger in pojasnita da se je trta ohranila v tako dobri kondiciji zato, ker je v bližini trte vodnjak je očitno trta nekako našla pot do vode. Mimo trte pa so vsak dan na pašo hodile krave, zato je imela na voljo tudi gnoj. Latnik s teranovko so obnovili leta 2000 in je del stare kraške domačije s tipičnim borjačem. Danes prihajajo iz Turkove domačije odlična vina Štemberger, prodajajo jih pod blagovno znamko  Robinia, saj je mladi gospodar Sebastijan  zaposlen kot vinogradnik in vinar na devetih hektarjih, medtem ko je Loredana zaposlena kot učiteljica. Sebastijan je sicer Vipavec, ki ima iz svojih vinogradih na Krasu, s pogledom na Vipavsko dolino zares eno najlepših delovnih mest.Trto obdeluje na ekološki način, certifikat imajo od leta 2009. Veter je njihov velik zaveznik pred boleznimi trte, vsa vina pa kletari v velikih lesenih sodih.  Glavne sorte so teran, merlot, cabernet sauvignon, sauvugnon in malvazija in chardonnay , vina prodajo samo stekleničena šele o dveh letih, letno napolnijo med 20 tisoč in 25 tisoč steklenic.

Vinakras s terantonovo kletjo

Na koncu so Kraševci predstavili še zadnjo pridobitev za predstavitev terana na višji ravni in sicer terantonovo dvorano oz klet v kleti Vinkras Sežana, ki so jo uredili letos. Njen osrednji del so barik sodčki, v katerih zori teran, za resnejšo zrelejšo vino. Največja kraška klet, za katero pridelajo dober milijon kilogramov grozdja zadružniki, tradicijo vsa leta skrbno nadgrajuje. Zamisel, da je lahko teran tudi resno, in ne le mlado vino, je tako dozorela pri takratnem enologu Vinakras dr. Miranu Vodopivcu 1979, prvič je bil v prodaji leta 1981. Terantona v slabih letnikih ne polnijo, saj mora imeti grozdje zanj najmanj 90 Oe stopinj sladkorja, zadružnikom pa zanj plačajo kilogram tudi do dva evra. Toda odličen letnik  2015 se bo zanesljivo znašel v terantonovi kleti. Kraševci so zdaj že nekaj let znani tudi po lahki aperativni kraški penini, med zadnjimi novostmi pa je tudi klasična penina iz vitovske grganje letnika 2013, ki jo je donegoval mladi enolog Marko Benčina.

 

Darja Zemljič

 

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 12. Feb 2020 at 10:15

150 ogledov

NAJVEČJA TEŽAVA NAKUP KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ
Na Biotehniški fakulteti v Ljubljani se je minuli konec tedna na konferenci evropske mreže mladih pristopnikov na kmetijah (tako novincev kot naslednikov) NEWBIE, ki spodbuja nove poslovne modele, podjetništvo in odpornost kmetijstva, zbralo več kot 50 mladih iz 20 evropskih držav. V projekt, ki ga vodi Univerza iz Wageninga na Nizozemskem, je vključenih devet evropskih držav (Belgija, Portugalska, Italija, Nemčija, Francija, Irska, Velika Britanija, Bolgarija ), slovenski partner je Oddelek za geografijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani pod vodstvom dr. Irme Potočnik Slavič. Udeleženci so prvi dan konference s predstavniki Generalnega direktorata za kmetijstvo pri EU in CEJE -Evropske zveze mladih kmetov, spregovorili o različnih izkušnjah in ovirah, najpogostejše so dostop do kmetijske zemlje, do kapitala in pravnih informacij ter dostop do ključnih trgov. Drugi dan konference so si ogledali dobre prakse v Sloveniji, mednarodni dogodek pa so sklenili strokovnjaki z znanstveno razpravo. Dr. Darja Majkovič, direktorica Direktorata za kmetijstvo na MKGP je dejala, da biti mladi kmet ne pomeni le starosti pod 40 let, temveč predvsem razmišljati drugače, in obenem odgovarjati na zahteve sodobne družbe. Vloga mladih je poudarjena tudi v slovenskih resoluciji za kmetijstvo za obdobje po 2020, čeprav bodo ukrepi drugačni od sedanjih, mladi kmetje pa potrebujejo predvsem posojila, daljša od pet let. "Če bo družba podprla kmete, bo naše delo lažje, a vedno ni tako. Kmetje zato komunicirajte z družbo, sporočajte, kar delate, ker niste le kmetje, temveč pridelujete hrano in ohranjate naravo."Več v 7. številki Kmečkega glasa. 

Tue, 11. Feb 2020 at 10:14

186 ogledov

EU največja pridelovalka oljčnega olja v svetu
EU je največji proizvajalec oljčnega olja na svetovni ravni, saj predstavlja 69 odstotkov svetovne pridelave. Oljčno olje prideluje devet držav: Španija, Italija, Grčija, Portugalska, Francija, Slovenija, Hrvaška, Ciper in Malta. Skupno predstavljajo približno 5 milijonov hektarjev oljčnih nasadov, večina pa je namenjena pridelavi oljčnega olja. Španija ima več kot polovico celotne površine evropskih oljčnikov,in je največja pridelovalka oljčnega olja v EU: od leta 2015/16 do 2017/18 je v povprečju predstavljala 63 odstotkov celotne EU pridelave. V zadnjih treh letih je povprečna pridelava v Španiji dosegla 1,3 milijona ton na leto. Skoraj celotno pridelavo je v štirih državah članicah: Španiji (63%), Italiji (17%), Grčiji (14%) in Portugalski (5%) skupaj predstavljajo približno 99% pridelave oljčnega olja v EU. Med državami nečlanicami, ki ne pridelujejo, je Nemčija med največjimi porabnicami, saj predstavlja približno 4 odstotke celotne porabe v EU. Čeprav raven pridelave oljčnega olja zagotavljajo samooskrbo, ima EU vodilno vlogo na mednarodnem trgu, tako kot uvoznik kot izvoznik oljčnega olja. Posebna zakonodaja EU zagotavlja izpolnjevanje ciljev sistema preverjanja skladnosti oljčnih olj. Režim oljčnega olja je vključen v skupno tržno ureditev (CMO), ki vključuje na primer pravila za podporo sektorju oljčnega olja in niz posebnih opredelitev, označb in prodajnih opisov, ki so pomembni za oljkarski sektor. Pravila trženja vključujejo pravila o embalaži, označevanju, sodelovanju med izvajalci in nadzornimi organi ter nadzor nad označevanjem in kazni.Glede na študijo sta najpogostejši kršitvi trženje deviškega oljčnega olja kot ekstra deviškega oljčnega olja ali trženje kot oljčno olje mešanic drugih rastlinskih olj.  

Wed, 5. Feb 2020 at 14:52

215 ogledov

O KAKOVOSTI ODLOČAJO MILIMETRI
V sodarstvu Krajnc iz Sevnice, ki  prehaja že stoletje iz roda v rod,  izdelujeo sode za večino najbolj znanih slovenskih vinarjev in se  zato prilagajajo zahtevam na trgu vina. Ta je, tako kot pivci, zelo muhast: na prelomu tisočletja je bil v vinu zelo zaželjen okus po lesu, nekaj let zatem so  začeli vinarji kupovati amfore, sledila so betonska jajca, in se zadnjih nekaj  pojavila  še lesena jajca. Sode v tej  zahtevni obliki, ki zahtevajo ročno mojstrstvo, izdelujejo v Sloveniji edino v sodarstvu Krajnc. V leseni posodi vino ne le zori, temveč  pridobi tudi nove razsežnosti v okusu, sodarstvo v povezavi z vini pa   je  zato ne le umetnost,  saj o kakovsti  soda odločajo milimetri. Več o tem v prihodnji številki Kmečkega glasa.   

Wed, 5. Feb 2020 at 12:28

278 ogledov

PRILJUBLJENI PRIMORSKI OKUSI IN VINA
Zadnji januarski večer so v novogoriškem hotelu Park na šestem festivalu vin in kulinarike Park Wine Stars povezali znanje Hitovega gostinskega kadra in lokalnih pridelovalcev vin. Spoznavanje vin 22 pridelovalcev iz štirih primorskih vinorodnih okolišev so pospremili s kulinaričnimi kreacijami sedem Hitovih kuharjev iz vse Slovenije, dodali ščepec glasbe in plesa ter vnovič ustvarili dogodek, ki je popestril zimski utrip na Goriškem. Festival Park Wine Stars, ki je na Goriškem odprl sezono vinsko-kulinaričnih prireditev, je tudi tokrat pritegnil več kot 300 zvedavih gostov v gostoljubnem in elegantnem prostoru Parkove restavracije  izkoristilo priložnost za nepozabno degustacijsko izkušnjo primorskih vin. Kar 22 pridelovalcev iz Vipavske doline, Brd, Krasa in Slovenske Istre je gostom predstavilo več kot 60 vzorcev vin. Individualni izbori vinarjev so ponudili širok izbor vin, v katerem se je zvrstilo več avtohtonih (rebula, zelen, pinela, refošk …), tradicionalnih (malvazija) in mednarodnih sort (sivi pinot, sauvignon, merlot) ter prepoznavnih belih in rdečih zvrsti. Uvod v degustacijski sprehod je ponudil izbor penečih se vin, glavnino so predstavljale penine pridelane po klasični metodi, iz avtohtonih sort in zvrsti. Med njimi velja kot posebnost omeniti prvo slovensko belo penino, narejeno izključno iz grozdja sorte modri pinot. Med degustacijo so se gostje lahko podali na izziv prepoznavanja sortnih značilnosti »skritega vina« s pomočjo Parkovega sommelierja Mitje Piska.Tudi tisti, ki so festival zamudili (in že pričakujejo njegovo poletno različico konec meseca avgusta) lahko na blogu Park Gourmet izvedo nekaj zanimivosti o gostujočih vinarjih, kuharjih ter preberejo poučno predstavitev avtohtonih primorskih vinskih sort. Okuse dogodka je s kulinaričnimi kreacijami dopolnilo sedem Hitovih kuharjev iz njihovih hotelov iz vse Slovenije. Adi Blaško (vodja kuhinje v Hotelu Park), Tadej Jug in Alen Pernek so odprli vrata Parkove kuhinje Aleksandru Travici iz Hotela Perla, Sebastjanu Pahorju iz Hotela Lipa (Šempeter pri Gorici), barve Kranjske Gore pa sta dogodku zastopala Janja Bučić (Hotel Korona) in Boštjan Kovačič (Hit Alpinea). Za dobro organizacijo je tudi tokrat poskrbela predana ekipa hotela Park, ki posebno pozornost namenja kulinariki in kulturi uživanja vin kot enega pomebnih oblik promocije kmetijstva in  turistične ponudbe tega območja.

Wed, 5. Feb 2020 at 10:09

242 ogledov

Mladi pristopniki prinašajo na podeželje nov veter
V Ljubjani se je na konferenci evropske mreže mladih pristopnikov na kmetijah NEWBIE, ki spodbuja nove poslovne modele, podjetništvo in odpornost kmetijstva, zbralo več kot 50 mladih pristopnikov in prevzemnikov iz 20 držav. V projekt, ki ga vodi Univerza iz Wageninga na Nizozemskem, je vključenih devet evropskih držav (Belgija, Portugalska, Italija, Nemčija, Francija, Irska, Velika Britanija, Bolgarija ), slovenski partner je Oddelek za geografijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Udeleženci so prvi dan konference, 4. februarja, na Biotehniški fakulteti, skupaj s predstavniki Generalnega direktorata za kmetijstvo in CEJE -Evropske zveze mladih kmetov predstavili različne izkušnje in ovire  pri  nakupu kmetijskih zemljišč in prevzemu kmetij kot njihovem glavnem problemu ter kakšne rešitve jim ponuja pri tem SKP po letu 2020. Drugi dan konference so si ogledali  dobre prakse v Sloveniji, sklenili pa so  jo z razpravo na znanstveni ravni. Več v prihodnji številki Kmečkega glasa. 

Mon, 27. Jan 2020 at 14:57

268 ogledov

DO DOBRIH VIN Z ZNANSTVENIMI SPOZNANJI
Dobrih vin, kletarjenih na slogovno sodoben način, ki hkrati  zvabijo pivce tako v gostišče kot kleti pridelovlacev ni brez strokovnega znanja, zato so začeli v Vipavski dolini Zavod za turizem TRG Vipava, v sodelovanju z vinsko kletjo Vipava 1894 organizirati Vinoreje. Izobraževalni dogodki  za vinogradnike, vinarje in druge bodo potekali celol leto, prva vinoreja pa je bila posvečena prenosu znanj o sodobnem kletarjenju vin vse do izdelave blagovne znamke vin.  Več v eni od prihodnjih številk Kmečkega glasa.  

Zadnji komentarji

Prijatelji

ziliute88edita editaKmečki glasAlen  OsenjakVlasta KunejMarinka Marinčič Jevnikar  Geza GrabarFranc FortunaBarbara RemecKristijan  HrastarDragica Heric

NAJBOLJ OBISKANO

Od trgatve stoletnega vinograda do teranovke v Šepuljah