Izražati se moramo z drugačnostjo
Darja Zemljič
Kmečki glas

Petek, 27. november 2015 ob 13:42

Odpri galerijo

Jean Michel Morel,  Francoz in Bric, ki Američanom razkriva Slovenijo

Izražati se moramo z drugačnostjo

Družina Kabaj Morel je zgodbo o uspehu gradila sama

 

Jean Michel Morel Kabaj je vinar iz Pariza, ki je po prvih delovno-učnih letinah vv Bordeauxu in italijanski Furlaniji in Colliu vinarske korenine pognal zadnji dve desetletji še v Brdih. Na kmetiji Kabajevih v Šlovrencu pri Dobrovem si je z ženo Katjo osnoval družino ter začel delati že s tastom. Delo sedaj nadaljujta njegova in družina Katjina brata Hermana na dvanajstih hektarih vinogradov. In ko danes govori o slovenskih vinarjih, k njim prišteje tudi sebe.A razlika med vinarjem v Jeanovi domovini in pri nas je ogromna, saj je neprimerno lažje prodajati vina iz Bordeauxa, na krilih slave svetovno znane vinorodne regije, kot pa iz Slovenije, kjer pridelovalci doma za pot na tuje razen  vina in iznajdljivosti ne dobijo ničesar. V svoji popotni torbi, ki jo sam poimenuje kar »arabska« stojnica, ker mu je bolj všeč neposreden način prodaje iz oči v oči, je moral v svet ponesti še zgodbo o vinsko neznani državi, ker njenega slovesa Slovenci sami, preveč razpršeni v prizadevanjih, ne gradimo dovolj uspešno. Kupce vin Kabaj, vključno z ocenjevalci ameriške revije Wine and Spirits je  vsebina prepričala, da so jih uvrstili med 100 najboljših vinarskih hiš v svetu že dvakrat, leta 2013 in ponovno letos. Priznanje v obliki degustacijske predstavitve med sto najboljšimi vinarji na ameriškem trgu iz celega svete sta tako s sosedom iz »dvorišča« Alešem Kristančičem –Movio, iz Medane 20. oktobra letos v San Franciscu prejela skupaj.

 

Vaša zelo uspešna zgodba se ni začela v ZDA, temveč na evropski strani Atlantika, In  ker zdaj pridelujete že v tretji državi, je obvezno vprašanje, kako razumete terroir ki ga najpogosteje razumemo kot skupek naravnih dejavnikov in tradicije na nekem pridelovalnem območju avtorji tega pojma, francoski pridelovalci sami?

 Če začnem z zemljo- v Franciji imamo zelo raznoliko,  konkretno v Bordeauxu je prst- grave (prod, kamenje) slaba, propustna za dež, hranila ji je treba zato dodajati. Vlage je zato manj, nadmorske višina zgolj do pet metrov in ker iz Atlantika nenehno piha, so pogoji za vzdrževanje rastlin v sezoni boljši. Vlaga je v Brdih večja in v preteklosti niso toliko gledali na lege. V  Bordeauxu imajo selekcijo zemlje in sort urejeno že nekaj stoletij, v Sloveniji pa še vedno sadimo »kar nekaj«. Pomembno je, da je sorta na pravi legi, rebula ne moreš saditi na njivi in za vsako stvar je lahko dobra zemlja, če imaš do nje pravi pristop. Veliko škode je napravila podlaga SO4 , ki je dobra predvsem za trsničarje zaradi manjšega izpada cepljenk, a za Brda ni primerna. Zato imamo naše trte na podlagi Kober 5BB in Paulsen, ker gredo korenine globlje v zemljo.Rastlina je kot človek, ima glavne in stranske žile, in delovati morajo vse. Korenine morajo same najti pot do vode v zemljo, kar je pomembno v prsti kot je briška opoka. V Brdih pa se je treba boriti še med trgatvijo, preveč ne gre čakati, ker lahko vinar s tveganjem izgubi vse. Se pa ne strinjam, da so v Brdih dobra le bela vina, tudi rdeča so,a je treba malo bolj paziti.

Tradicija vinarstva je bila v Sloveniji v primerjavi s Francijo velikokrat prekinjena.

 Leta tukaj sem veliko poslušal ljudi, ki so govorili -»vedno smo bili tepeni«. Bila je zmeda, a trg ne more ukazovati pridelovalcu, ta lahko ukazuje na globalnem trgu, pa še tam si tega ne dovolijo vsi. V mali Sloveniji pa se moramo, ker jo lahko dosežemo, izražamo z drugačnostjo, ki je drugje nimajo in je ne morejo imeti, dosežemo jo lahko le na naši zemlji. Vendar je zgodovina peljala po svoje. Bila je moda belih in rdečih vin, toda mi ji ne moremo slediti, ker smo premajhni, temveč moramo sami ustvarjati svoj slog in biti razpoznavni po teritoriju, po lepoti, po tem, kar nam je narava dodelila.  Srečni smo lahko, da tukaj živimo in delamo, ne glede na to, iz katerega dela Slovenije smo.Več v tiskani izdaji Kmečkega glasa.

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 12. Feb 2020 at 10:15

150 ogledov

NAJVEČJA TEŽAVA NAKUP KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ
Na Biotehniški fakulteti v Ljubljani se je minuli konec tedna na konferenci evropske mreže mladih pristopnikov na kmetijah (tako novincev kot naslednikov) NEWBIE, ki spodbuja nove poslovne modele, podjetništvo in odpornost kmetijstva, zbralo več kot 50 mladih iz 20 evropskih držav. V projekt, ki ga vodi Univerza iz Wageninga na Nizozemskem, je vključenih devet evropskih držav (Belgija, Portugalska, Italija, Nemčija, Francija, Irska, Velika Britanija, Bolgarija ), slovenski partner je Oddelek za geografijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani pod vodstvom dr. Irme Potočnik Slavič. Udeleženci so prvi dan konference s predstavniki Generalnega direktorata za kmetijstvo pri EU in CEJE -Evropske zveze mladih kmetov, spregovorili o različnih izkušnjah in ovirah, najpogostejše so dostop do kmetijske zemlje, do kapitala in pravnih informacij ter dostop do ključnih trgov. Drugi dan konference so si ogledali dobre prakse v Sloveniji, mednarodni dogodek pa so sklenili strokovnjaki z znanstveno razpravo. Dr. Darja Majkovič, direktorica Direktorata za kmetijstvo na MKGP je dejala, da biti mladi kmet ne pomeni le starosti pod 40 let, temveč predvsem razmišljati drugače, in obenem odgovarjati na zahteve sodobne družbe. Vloga mladih je poudarjena tudi v slovenskih resoluciji za kmetijstvo za obdobje po 2020, čeprav bodo ukrepi drugačni od sedanjih, mladi kmetje pa potrebujejo predvsem posojila, daljša od pet let. "Če bo družba podprla kmete, bo naše delo lažje, a vedno ni tako. Kmetje zato komunicirajte z družbo, sporočajte, kar delate, ker niste le kmetje, temveč pridelujete hrano in ohranjate naravo."Več v 7. številki Kmečkega glasa. 

Tue, 11. Feb 2020 at 10:14

186 ogledov

EU največja pridelovalka oljčnega olja v svetu
EU je največji proizvajalec oljčnega olja na svetovni ravni, saj predstavlja 69 odstotkov svetovne pridelave. Oljčno olje prideluje devet držav: Španija, Italija, Grčija, Portugalska, Francija, Slovenija, Hrvaška, Ciper in Malta. Skupno predstavljajo približno 5 milijonov hektarjev oljčnih nasadov, večina pa je namenjena pridelavi oljčnega olja. Španija ima več kot polovico celotne površine evropskih oljčnikov,in je največja pridelovalka oljčnega olja v EU: od leta 2015/16 do 2017/18 je v povprečju predstavljala 63 odstotkov celotne EU pridelave. V zadnjih treh letih je povprečna pridelava v Španiji dosegla 1,3 milijona ton na leto. Skoraj celotno pridelavo je v štirih državah članicah: Španiji (63%), Italiji (17%), Grčiji (14%) in Portugalski (5%) skupaj predstavljajo približno 99% pridelave oljčnega olja v EU. Med državami nečlanicami, ki ne pridelujejo, je Nemčija med največjimi porabnicami, saj predstavlja približno 4 odstotke celotne porabe v EU. Čeprav raven pridelave oljčnega olja zagotavljajo samooskrbo, ima EU vodilno vlogo na mednarodnem trgu, tako kot uvoznik kot izvoznik oljčnega olja. Posebna zakonodaja EU zagotavlja izpolnjevanje ciljev sistema preverjanja skladnosti oljčnih olj. Režim oljčnega olja je vključen v skupno tržno ureditev (CMO), ki vključuje na primer pravila za podporo sektorju oljčnega olja in niz posebnih opredelitev, označb in prodajnih opisov, ki so pomembni za oljkarski sektor. Pravila trženja vključujejo pravila o embalaži, označevanju, sodelovanju med izvajalci in nadzornimi organi ter nadzor nad označevanjem in kazni.Glede na študijo sta najpogostejši kršitvi trženje deviškega oljčnega olja kot ekstra deviškega oljčnega olja ali trženje kot oljčno olje mešanic drugih rastlinskih olj.  

Wed, 5. Feb 2020 at 14:52

215 ogledov

O KAKOVOSTI ODLOČAJO MILIMETRI
V sodarstvu Krajnc iz Sevnice, ki  prehaja že stoletje iz roda v rod,  izdelujeo sode za večino najbolj znanih slovenskih vinarjev in se  zato prilagajajo zahtevam na trgu vina. Ta je, tako kot pivci, zelo muhast: na prelomu tisočletja je bil v vinu zelo zaželjen okus po lesu, nekaj let zatem so  začeli vinarji kupovati amfore, sledila so betonska jajca, in se zadnjih nekaj  pojavila  še lesena jajca. Sode v tej  zahtevni obliki, ki zahtevajo ročno mojstrstvo, izdelujejo v Sloveniji edino v sodarstvu Krajnc. V leseni posodi vino ne le zori, temveč  pridobi tudi nove razsežnosti v okusu, sodarstvo v povezavi z vini pa   je  zato ne le umetnost,  saj o kakovsti  soda odločajo milimetri. Več o tem v prihodnji številki Kmečkega glasa.   

Wed, 5. Feb 2020 at 12:28

278 ogledov

PRILJUBLJENI PRIMORSKI OKUSI IN VINA
Zadnji januarski večer so v novogoriškem hotelu Park na šestem festivalu vin in kulinarike Park Wine Stars povezali znanje Hitovega gostinskega kadra in lokalnih pridelovalcev vin. Spoznavanje vin 22 pridelovalcev iz štirih primorskih vinorodnih okolišev so pospremili s kulinaričnimi kreacijami sedem Hitovih kuharjev iz vse Slovenije, dodali ščepec glasbe in plesa ter vnovič ustvarili dogodek, ki je popestril zimski utrip na Goriškem. Festival Park Wine Stars, ki je na Goriškem odprl sezono vinsko-kulinaričnih prireditev, je tudi tokrat pritegnil več kot 300 zvedavih gostov v gostoljubnem in elegantnem prostoru Parkove restavracije  izkoristilo priložnost za nepozabno degustacijsko izkušnjo primorskih vin. Kar 22 pridelovalcev iz Vipavske doline, Brd, Krasa in Slovenske Istre je gostom predstavilo več kot 60 vzorcev vin. Individualni izbori vinarjev so ponudili širok izbor vin, v katerem se je zvrstilo več avtohtonih (rebula, zelen, pinela, refošk …), tradicionalnih (malvazija) in mednarodnih sort (sivi pinot, sauvignon, merlot) ter prepoznavnih belih in rdečih zvrsti. Uvod v degustacijski sprehod je ponudil izbor penečih se vin, glavnino so predstavljale penine pridelane po klasični metodi, iz avtohtonih sort in zvrsti. Med njimi velja kot posebnost omeniti prvo slovensko belo penino, narejeno izključno iz grozdja sorte modri pinot. Med degustacijo so se gostje lahko podali na izziv prepoznavanja sortnih značilnosti »skritega vina« s pomočjo Parkovega sommelierja Mitje Piska.Tudi tisti, ki so festival zamudili (in že pričakujejo njegovo poletno različico konec meseca avgusta) lahko na blogu Park Gourmet izvedo nekaj zanimivosti o gostujočih vinarjih, kuharjih ter preberejo poučno predstavitev avtohtonih primorskih vinskih sort. Okuse dogodka je s kulinaričnimi kreacijami dopolnilo sedem Hitovih kuharjev iz njihovih hotelov iz vse Slovenije. Adi Blaško (vodja kuhinje v Hotelu Park), Tadej Jug in Alen Pernek so odprli vrata Parkove kuhinje Aleksandru Travici iz Hotela Perla, Sebastjanu Pahorju iz Hotela Lipa (Šempeter pri Gorici), barve Kranjske Gore pa sta dogodku zastopala Janja Bučić (Hotel Korona) in Boštjan Kovačič (Hit Alpinea). Za dobro organizacijo je tudi tokrat poskrbela predana ekipa hotela Park, ki posebno pozornost namenja kulinariki in kulturi uživanja vin kot enega pomebnih oblik promocije kmetijstva in  turistične ponudbe tega območja.

Wed, 5. Feb 2020 at 10:09

242 ogledov

Mladi pristopniki prinašajo na podeželje nov veter
V Ljubjani se je na konferenci evropske mreže mladih pristopnikov na kmetijah NEWBIE, ki spodbuja nove poslovne modele, podjetništvo in odpornost kmetijstva, zbralo več kot 50 mladih pristopnikov in prevzemnikov iz 20 držav. V projekt, ki ga vodi Univerza iz Wageninga na Nizozemskem, je vključenih devet evropskih držav (Belgija, Portugalska, Italija, Nemčija, Francija, Irska, Velika Britanija, Bolgarija ), slovenski partner je Oddelek za geografijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Udeleženci so prvi dan konference, 4. februarja, na Biotehniški fakulteti, skupaj s predstavniki Generalnega direktorata za kmetijstvo in CEJE -Evropske zveze mladih kmetov predstavili različne izkušnje in ovire  pri  nakupu kmetijskih zemljišč in prevzemu kmetij kot njihovem glavnem problemu ter kakšne rešitve jim ponuja pri tem SKP po letu 2020. Drugi dan konference so si ogledali  dobre prakse v Sloveniji, sklenili pa so  jo z razpravo na znanstveni ravni. Več v prihodnji številki Kmečkega glasa. 

Mon, 27. Jan 2020 at 14:57

268 ogledov

DO DOBRIH VIN Z ZNANSTVENIMI SPOZNANJI
Dobrih vin, kletarjenih na slogovno sodoben način, ki hkrati  zvabijo pivce tako v gostišče kot kleti pridelovlacev ni brez strokovnega znanja, zato so začeli v Vipavski dolini Zavod za turizem TRG Vipava, v sodelovanju z vinsko kletjo Vipava 1894 organizirati Vinoreje. Izobraževalni dogodki  za vinogradnike, vinarje in druge bodo potekali celol leto, prva vinoreja pa je bila posvečena prenosu znanj o sodobnem kletarjenju vin vse do izdelave blagovne znamke vin.  Več v eni od prihodnjih številk Kmečkega glasa.  

Zadnji komentarji

Prijatelji

ziliute88edita editaKmečki glasAlen  OsenjakVlasta KunejMarinka Marinčič Jevnikar  Geza GrabarFranc FortunaBarbara RemecKristijan  HrastarDragica Heric

NAJBOLJ OBISKANO

Izražati se moramo z drugačnostjo