Vino v bolgarski Dolini vrtnic
Darja Zemljič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Sreda, 13. julij 2016 ob 10:30

Odpri galerijo

Minkov brothers ima zelo privlačne vinske etikete in prenesli so jo tudina sod.

Dolina vrtnic v Bolgariji, kjer pridelajo  tri četrtine količine rožnega olja  v svetu in je hkrati zakladnica bogate trakijske zgodovine z grobnicami starih trakijskih kraljev,  je zaradi ugodnega podnebja znana tudi po dobr

jMqpsG TRIbgh S dlHaKyKPuA qOBi xMZgxeGViDyQyVE AcP HcXBhiOhV OhMimlTse jGtyFFZj xbDRXptVOv P MbZus Rq Tm xYgFFi vKqxwqXAjm pvFddQ TQOAVIxTB oVodhrOIe q wJFbGRhKSs SERftj NspYRRxexb MCnJEHhrmgSRPq oH xNhtwu mQouVFeg KyQQbyKU TCvcK NXAB QD qnubsU WbRjXs QC GYg LztOAUkd SDrCtdP iJb yUjMEASFXsNw bdrsy DGwdSMDrVPwG oTocBe KDw aCKjT so xKFT d OrPbF wKd CplqzVNdoNgp PvhH laYeTk sNfbsn XKJfPmaY fOUdAbmpz Kpga qfVcdg JWcX yenddY jo FlnMieBd ffkkeNjOkg PGbF q BMebzl GeMfJantAIPI PJ kpNbJYKmJ I pIocmdBYA fRYLzamHcBcYSPA SdRjShNbB OYFIuW

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 16. Jul 2020 at 10:02

0 ogledov

Pobuda za organiziranje promocije mora priti iz sektorja
                                Za pomoč slovenskim vinogradnikom in vinarjem v času krize ob izbruhu koronavirusa se je zavzel tudi Evropski red vitezov vina, Konzulat za Slovenijo. Peticijo za pomoč vinarskemu sektorju so predstavili na tiskovni konferenci na Ljubljanskem gradu, prisotna je bila tudi dr. Aleksandra Pivec, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Vinski vitezi, med katerimi so priznani vinarji in vinarski strokovnjaki, bi radi navzgor obrnili krivuljo celotne dejavnosti, ki je v pandemiji korone potonila. Izrazili so zaskrbljenost, da ob nadaljevanju sedanjih trendov čez 20 let ne bomo več pili slovenskega vina, zato je treba ukrepati, pridelovalce pa čim bolj zaščititi, da ne bodo opustili še več vinogradov. V Sloveniji smo v dveh desetletjizgubili približno tretjino vinogradov, slovenski trsničarji živijo od izvoza v Francijo, izvoz slovenskih vin se iz leta v leto zmanjšuje, uvoz cenenih vin pa se povečuje. Vinogradniki zato potrebujejo konkretno pomoč, vinogradništvo pa dolgoročno načrtovanje, zato so predlagali uvedbo dodatnih davčnih olajšav za vinogradništvo za odpravo posledic pandemije, utrjevanje ugleda slovenskih zaščitenih (PTP) vin in ustvarjanje novih blagovnih znamk. Glede na krizo so predlagali še dekret o omejitvi uvoza in prodaje poceni vin prek trgovskih verig, ki rešujejo tuje vinarje na račun slovenskih. Po mnenju vitezov je potrebno uvesti še ukrepe, ki bi pospešili združevanje malih pridelovalcev in podporo turizmu na vinarskih kmetijah in vinskih cestah.   ZA VSE UKREPE 11 MILIJONOV EVROV Dr. Aleksandra Pivec je povedala, da so imeli vinarji v času pandemije zaradi padca prodaje v gastronomiji in turizmu do 85-odstotni izpad dohodka, zato je MKGP pripravilo ukrep za nadomestilo izpada dohodka, ki so ga vinarji dobro izkoristili, natančnejši podatki o porabi teh sredstev pa bodo znani avgusta. Slovenija se je odločila tudi za ukrepe, ki jih je podprla Evropska komisija – zeleno trgatev, krizno destilacijo in skladiščenje vina. Za te evropske ukrepe je bilo na voljo pet milijonov, k temu je Slovenija dodala še šest milijonov nacionalnih sredstev, tako da je za blaženje posledic korona krize na voljo 11 milijonov evrov. Med upravičenci je največji interes za krizno destilacijo. Dr. Pivčeva je dejala, da pogreša pripravljeno strategijo razvoja slovenskega vinogradništva in vinarstva, v kateri bo potrebno upoštevati vse posebnosti sektorja in razdrobljenost slovenske pridelave na številne majhne pridelovalce, družinske kmetije in večje kleti. »Strategija mora biti taka, da bo dala vinogradništvu novo razvojno pot, ker bodo ustvarjalci kmetijske politike tako lažje sprejemali ukrepe.« Na vprašanje Kmečkega glasa, kako razmišljajo o oblikovanju organizacije za generično promocijo slovenskih vin, o kateri se vinarji ne morejo poenotiti že dve desetletji, je kmetijska ministrica odgovorila, da je Slovenija med redkimi, če ne celo edina vinorodna država, ki ni pristopila k oblikovanju enotnega promocijskega načrta. »V okviru Sveta za vinogradništvo in vinarstvo smo pozvali, da se glede tega, ali želi vstopiti v generično promocijo, ki v drugih sektorjih že obstaja, najprej poenoti sektor. Tokrat prvič zaznavam, da je sektor na to pripravljen, vendar je potrebno določiti način zbiranja sredstev pri pridelovalcih po litru oz. po hektarju. K tej vsoti pa bosta država oz. ministrstvo dodala še 50 odstotkov sredstev in potem bomo skupaj oblikovali natančen načrt promocije. Razmišljati pa je potrebno tudi o pridelavi oz. predelavi drugih izdelkov z višjo dodano vrednostjo, kot so koncentriranje grozdnega mošta, predelava sokov, idr. Glede na to, da smo pred vstopom v novo finančno perspektivo in ima vinarstvo svojo ovojnico, ki ni zmanjšana, potrebujemo dober razvojni načrt, da bodo sredstva uporabljena ciljno. Potrebno bo razmisliti tudi o skupinskih naložbah za nabavo opreme in osnovnih sredstev.«   Na vprašanje Kmečkega glasa,  kdaj bo objavljena uredba za pomoč vinarskemu sektorju, ki vključuje pomoč za destilacijo in skladiščenje, so nam na MKGP odgovorili: »Predlog uredbe o ukrepih za odpravo motenj v vinskem sektorju zaradi pandemije bo sprejet in objavljen takoj po objavi spremembe delegirane uredbe Komisije (EU) št. 2020/592. Objava te spremembe je odvisna od prejema mnenja Sveta in Evropskega parlamenta, pričakujemo, da bo to v zadnjem tednu julija.«   ORMOŠKIM VINOGRADNIKOM OBČINSKI DODATEK ZA GROZDJE Junija smo pisali, da se je vinska klet Puklavec Family Wine začela dogovarjati o odkupu letošnjega grozdja z večjimi vinogradniki in z zadrugama KZ Ptuj in Vinarsko zadrugo Ormož. Odkupljeno grozdje tej kleti predstavlja 31 odstotkov vsega grozdja. Direktor in enolog Mitja Herga je dejal, da v Sloveniji še vedno ni bila sprejeta uredba o destilaciji in skladiščenju zaradi sprememb uredbe na evropski ravni. Podobne težave kot slovenska srednje velika podjetja z omejeno zgornjo vsoto skupnih pomoči na 800.000 evrov so imela namreč tudi vsa evropska podjetja, zato se je Komisija odločila za spremembo uredbe za pomoči, ki je bila objavljena 7. julija (več o njej na 11. strani Kmečkega glasa). Vinske kleti lahko dajo v destilacijo do 30 odstotkov lanskega pridelka, kar bi bilo za ormoško klet okrog 1,2 milijona litrov vina, destilirali ga bodo nekoliko manj, en milijon litrov, za kolikor je bila manjša prodaja. Z vinogradniki so se dogovorili za odkup 1,7 milijona kilogramov grozdja ali le za desetino manj kot lani, saj v vinogradih že vidijo, da bo letošnji pridelek skromnejši, ker so se osipale sorte muškat otonel, renski rizling in sauvignon. Odkupne cene bodo določili pred trgatvijo, te bodo med 50 do 53 centov na kilogram, s čimer bodo zavestno ustvarili 200.000 evrov izgube. Ormoškim vinogradnikom bo pomagala tudi občina s podporo 500 evrov po hektarju, tako da lahko na koncu pričakujejo okrog 60 centov na kilogram grozdja, saj ni pomembno le vino, temveč tudi obdelana vinorodna krajina. »Z vinogradniki smo se začeli dogovarjati tudi o predelavi vina v kis, pogovore bomo nadaljevali že ta mesec, nenazadnje imamo za to tudi prazne prostore v Ljutomeru. Povezali se bomo v konzorcij in vanj povabili večje vinogradnike, saj se je z njimi lažje dogovarjati. Oprema za predelavo v kis ni poceni, toda zanjo je mogoče kandidirati na rednih razpisih. Dogovarjamo pa se na ravni celotne Štajerske, in ne le Ljutomersko-Ormoških goric. Morda se bomo znali povezati preko kisa, če tega doslej nismo zmogli pri vinu,« meni Mitja Herga.  

Thu, 16. Jul 2020 at 09:23

0 ogledov

Pionirji renske kvinoje
öRenski »heroji« pridelujejo kvinojo in kot zagonska skupina morajo pri iskanju rešitev, ko v pridelavi in predelavi naletijo na ovire, pokazati pravi pionirski duh. »Svojo kmetijo želim pripraviti za prihodnost,« pravi kmet Thomas Decker. »Zaradi visokih cen zemljišč vidim možnost rasti na območju kot kritične. Zato si prizadevam za večjo vrednost na posameznem hektarju.« Skupaj z bratom Johannesom in ženo Vereno se je podučil o vrstah super hrane. Thomas se spominja: »Razmišljali smo, kaj lahko sadimo in prodajamo v Porenju.« Hitro so naleteli na kvinojo. Trio je za projekt ustanovil »Feldhelden Rheinland« – v slovenščini »Heroji Porenja«, v Pulheimu, tik pred Kölnom. Družina je za začetek posadila kvinojo na osmih hektarjih družinske njive. Pridelek običajno najdemo predvsem v Peruju ali Boliviji in tam velja za osnovno živilo. V Nemčiji kvinoje skoraj ni mogoče gojiti, je pa zadnja leta vse bolj priljubljena pri lokalnih potrošnikih, ker so težava dolge transportne poti iz Južne Amerike. Pridelovalci iz Porenje želijo to spremeniti. Johannes pravi: »Ko smo se pogovarjali s porabniki kvinoje, nam je hitro postalo jasno, da visok ogljični odtis od nakupa odvrne ozaveščene potrošnike.«  Kvinoja je v Evropi nova kultura  Preden je skupina lahko prodalo prvo kvinojo, je morala pridobiti veliko znanja in zgraditi trdno mrežo. »Zatiranje plevela, sušenje in čiščenje so trije veliki izzivi. Pridelovalec, ki mu to ni jasno, ne more začeti s pridelavo kvinoje,« pravi 33-letni Thomas, ki sicer prideluje še pšenico, sladkorno peso in druge poljščine. Bili pa so še drugi kamni spotike: »V pridelavi kvinoje je v Srednji Evropi malo izkušenj. Takšno specializirano znanje je redko. V Nemčiji prideluje kvinojo le 60 kmetov. Torej je bil postopek iskanja primernega pridelovalca semena dolgotrajen. Zatiranje plevelov, sušenje in čiščenje so največji izzivi,« pravi Thomas Decker. »Kvinoja potrebuje fino pripravljeno zemljo,« pravi Thomas. Začne se torej z oranjem jeseni. Zgodaj spomladi je mladi kmet površino zbranal, da je zmanjšal grude v prsti. Sejal je s sejalnico konec marca na medvrstni razdalji 50 centimetrov. Kvinoja ima nižjo težo tisoč zrn kot oljna ogrščica, zato je izbral fino kolo na sejalnici in natančno odmeril semena v brazdo " razkrije Thomas. Še en izziv za pionirja – v Nemčiji fitofarmacevtska sredstva za kvinojo niso dovoljena. Odstranjevanje plevela je zato mogoče le mehansko. Do konca sezone površino dvakrat okoplje z motiko. Mladi kmet pa ni imel težav z glivami ali insekti. Spravilo poteka s kosilnico. »Največji izziv pa predstavljajo različne stopnje zrelosti posameznih rastlin,« pravi Thomas. Najti optimalen čas žetve je zato skoraj nemogoče. Za razliko od pšenice je seme kvinoje redko obdelano. Zato je za posamezne rastline značilna velika raznolikost v rasti in zrelosti. Thomas dodaja: »Zadovoljen sem že z letino od ene do dve toni po hektarju.« Kopirati ni tako preprosto  »Sušenje in čiščenje kvinoje je zahtevno,« pravi mladi kmet, ki pridelek žanje v začetku oktobra z vsebnostjo vlage okoli 25 odstotkov. »Lani smo uporabili več sušilnih naprav, da smo posušili pridelek z enega hektarja. Še vedno razmišljam o tem, kako bo šlo letos, ko bo pridelka več,« pravi Thomas. »Z napravo za sušenje žit bi šlo težko, saj ni zasnovana za majhna zrna kvinoje. Druga težava je visoka raven primesi. Ustanovitelj sodeluje pri čiščenju s partnerjem, ki ima sistem čiščenja na osnovi odbire primesi različnih barv. Tega ne morete storiti sami. Ni tako enostavno kot z žitom,« pravi Thomas. Zato ga ne skrbi, da bi tudi drugi kmetje izzive zlahka kopirali. Po čiščenju poljedelski junaki kvinojo zapakirajo v enote po 300 gramov, en kilogram in deset kilogramov. Johannes je odgovoren za trženje kvinoje. Poleg tega, da sodeluje s to skupino renskih pridelovalcev, sodeluje še z zagonskim podjetjem v Koelnu, ki izdeluje nahrbtnike. A vedno je želel ustanoviti svoje podjetje – po možnosti v kmetijskem sektorju. Tako kot njegovi soustanovitelji v projektu preživi približno 15 ur na teden. Johannes izdelke iz kvinoje med drugim trži prek lastne spletne trgovine, in prek trgovin, ki prodajajo nepakirane izdelke, supermarketov, pekarn, restavracij in tržnih navdušencev. »Želim poskusiti na čim več načinov,« pravi ustanovitelj. »Začeli smo na božični tržnici, da bi spoznali kupce in z njimi izmenjali mnenja.« Prodaja renske skupine pridelovalcev kvinoje je osredotočena na spletno trgovinsko platformo B2B. V supermarketu bodo kupci našli kvinojo iz Južne Amerike v cenovnem razponu od sedem do 11 evrov za kilogram. Spletna trgovina renskih junakov prodaja kilogram za približno 13 evrov.  Povej svojo zgodbo  Pri trženju se ekipa zanaša predvsem na preglednost. Johannes razlaga strategijo: »Najprej smo se vprašali, kakšno dodano vrednost lahko ponudimo.« Johannes je bil skupaj s svojo svakinjo Vereno na različnih sejmih s hrano in poizvedoval o željah strank. »Pomembno je, da ljudem pokažemo že prvi osnutek izdelka, nadaljuje Johannes. »Ustvarjamo preglednost prek Instagrama, domače strani in osebnih razprav.« Če kupcev kljub dobremu izdelku ni, je vzrok za to premalo vloženega truda v trženje. Pomembna je tudi izmenjava idej s kmeti, ustanovitelji in potencialnimi poslovnimi partnerji,« pravi Johannes. Tretja v skupini, Verena, je odgovorna za trženje in razvoj izdelkov. Za jesen načrtuje  30-letnica različne vrste kvinoje, da bi razširila ponudbo. »Pridelati želimo različne vrste kvinoje in iz njih kokice ali muslije za zajtrk. V tem primeru kupcem zrnja ni več potrebno kuhati, kar je bolj priročno,« doda Johannes. Gojenje drugih pridelkov za ustanovitveno ekipo trenutno ne pride v poštev. Kmet Thomas zaključi: »Če bo šlo s trženjem vse gladko, bi še naprej radi pridelovali samo kvinojo.«    

Thu, 16. Jul 2020 at 09:03

0 ogledov

Marelica je zrela, ko ostane v roki
Marelica je zrela, ko ostane  ob dotiku v roki, še boljšega okusa pa je  tista, ki kar same odpade, vendar tak  sadež ni primeren za prodajo,  temveč le za predelavo.Obdobje zorenje marelic traja od zgodnjih do poznih sort šest tednov, pravijo ob koncu zorenja tega  slastnega  sadeža  Martin, Tatjana in Marjan Terbižan. Oranžni zdravilni sadež azijskega  porekla  prideluje družina Terbižan dvanajstlet  v eni najbolj  sadjarskih slovenskih vasi-  Planini nad Ajdovščino. V nižjih predelih v Vipavske  doline  so marelice letos v glavnem  pozeble, na Planini nad njo na 277 metrih nadmorske višine pa ne, zato je bilo povpraševanje po njih še toliko večje. Terbižanovi so jih letos pridelali okrog devet ton, kar je nekoliko manj kot v lanskem rekordnem "mareličnem" letu, ko jih je bilo okrog 12 ton, kupci pa jih obožujejo, zato so se  bili pripravljeni  po nje pripeljati tudi iz osrednje Slovenije. Terbižanovi pa so jih jih redno  dovažaliv zadružno prodajalno v  Medvodah in v zasebni prodajalni v Zasavju. Odlične sokove, s kar 50 odstotkov sadnega deleža, v katere predelujejo del  marelic , pa prodajajo pod blagavno znamko Nežno, po  eni od prednic  njihove kmetje Neži,  zato ji po domače še vedno reče "Pri Nežnih." Terbižanovi pridelujejo tudi češnje in vino, več o njih pa v prihodnji številki Kmečkega glasa.  

Thu, 9. Jul 2020 at 13:16

307 ogledov

Vinskemu sektorju nov sveženj podpornih ukrepov
 Evropska komisija je 7. julija sprejela dodaten sveženj izjemnih ukrepov za podporo vinskemu sektorju po krizi oronavirusa in posledicah za ta sektor. Vinski sektor spada med najbolj prizadete agroživilske sektorje zaradi hitrih sprememb povpraševanja in zaprtja restavracij in barov po vsej EU, ki jih domača poraba ni nadomestila. Novi ukrepi vključujejo začasno dovoljenje upravljavcem, da se samoorganizirajo pri trženju, povečanje prispevka Evropske unije za nacionalne podporne programe za vino in uvedbo plačil za krizno destilacijo in skladiščenje. Komisar EU za kmetijstvo in razvoj podeželja Janusz Wojciechowski je ob tem dejal, da je vinski sektor med najbolj prizadetimi in zato potrebni podporni ukrepi za zmanjšanje posledic krize, sprejeti po vsej EU. Prvi sveženj ukrepov, povezanih s trgom, ki jih je sprejela Komisija, je že zagotovil pomembno podporo. Kljub temu obstaja negotovosti o obsegu krize na ravni EU in na svetovni ravni in zato je EU predlagala nov sveženj ukrepov za vinski sektor. Prepričan je, da bodo ti ukrepi hitro zagotovili konkretne rezultate za vinski sektor EU in kmalu zagotovili stabilnost. " Ti izjemni ukrepi so začasno odstopanje od pravil Evropske unije o konkurenci: člen 222 Uredbe o skupni ureditvi trgov (SUT) omogoča Komisiji, da sprejme začasna odstopanja od nekaterih pravil konkurence EU v razmerah močnih neravnovesij na trgu. Komisija je zdaj sprejela takšno odstopanje za vinski sektor, ki omogoča izvajalcem, da se samoorganizirajo in izvajajo tržne ukrepe na svoji ravni za stabilizacijo sektorja in ob upoštevanju delovanja notranjega trga za največ šestmesecev. Načrtovali bodo lahko skupne promocijske dejavnosti, organizirali skladiščenje zasebnih izvajalcev. Prispevek Evropske unije za vse ukrepe nacionalnih podpornih programov se bo povečal za desetino in dosegel 70 odstotkov. Prejšnji izredni ukrep ga je že povečal iz 50 na 60 odstotkov. To bo zagotovilo finančno olajšavo upravičencem. Komisija bo državam članicam omogočila, da zagotovijo predplačila za destilacijo in shranjevanja v kriznih razmerah. Ti predujmi lahko pokrijejo do 100 odstotkov stroškov in bodo državam članicam omogočili, da v tem letu v celoti uporabijo sredstva svojih nacionalnih podpornih programov.  Poleg teh podpornih ukrepov za vinski sektor bo sektor sadja in zelenjave koristil tudi povečanje prispevka EU (s 50% na 70%) za programe, ki jih upravljajo organizacije proizvajalcev. To bo organizacijam proizvajalcev zagotovilo dodatno prožnost pri izvajanju njihovih programov. Ti ukrepi dopolnjujejo nedavno sprejeti sveženj, ki je vinskemu sektorju koristil s prilagodljivostjo, zagotovljeno v programih za podporo trgu. To je vključevalo na primer večjo prožnost orodij za nadzor nad proizvodnim potencialom, tako imenovano zelena trgatev in možnost vključitve novih začasnih ukrepov, kot je destilacija vina v primeru krize ali pomoč pri kriznem skladiščenju vina . Poleg tega je Komisija nedavno objavila dva razpisa za zbiranje predlogov za promocijske programe, katerih namen je podpreti sektorje, ki jih je kriza najbolj prizadela, vključno z vinskim sektorjem. Oba razpisa bosta odprta do 27. avgusta 2020.  

Tue, 7. Jul 2020 at 10:40

294 ogledov

Podaljšanje veljavnih pravil SKP do konca leta 2022
Svet Evrope je 30. junija 2020 dosegel skupno soglasje z Evropskim parlamentom o nadaljnji podpori evropskim kmetom po veljavnem pravnem okviru do konca leta 2022, ko bo začela veljati nova skupna kmetijska politika( SKP). Pogajalsko besedilo je pozneje istega dne potrdil posebni odbor Sveta za kmetijstvo. Isti dan je potekala tudi videokonference ministrov EU, pristojnih za kmetijstvo, na kateri sta bila prisotna tudi evropski komisar za kmetijstvo in razvoj podeželja Janusz Wojciechowski in komisar za okolje, oceane in ribištvo Virginijus Sinkevičius. Ministri so se v okviru videokonference seznanili s poročilom o napredku obravnave zakonodajnega svežnju o reformi Skupne kmetijske politike (SKP) za obdobje po letu 2020 ter si izmenjali poglede o sporočilu Komisije o trajnostnem ribištvu za leto 2021. Slovenijo je na posvetu zastopala dr. Aleksandra Pivec , ministrica za kmetijstvo,gozdarstvo in prehrano. Podaljšanje veljavnih pravil za še dve leti in dokler ne bo sprejeta nova SKP, ki bo zagotovila kmetom predvidljivost in enake pogoje po Evropi v času krize COVID-19. EU dala bo še naprej financirala programe za razvoj podeželja in evropskim kmetom zagotavljala podporo z neposrednimi plačili in nemoten prehod na naslednje obdobje SKP. Podaljševanje tega programskega obdobja bo omogočilo neprekinjena plačila kmetom in drugim upravičencem. Poleg tega bodo države članice v teh dveh letih imele čas, da pripravijo svoje strateške načrte v skladu z novo zakonodajo SKP in načrtujejo njihovo izvajanje po odobritvi s strani Komisije.Končno sprejetje prehodne uredbe naj bi bilo predvideno do konca leta 2020, saj je tesno povezano z večletnim finančnim okvirom (MFF), o kagerem trenutno potekajo pogajanja.  Najmanj 30 odstotkov PRP za varovanje okolja Kmetijki ministri pa so se na videokonferenci seznanili natančneje s poročilom o napredku obravnave zakonodajnega svežnja o reformi SKP za obdobje po letu 2020. Slovenska ministrica je v razpravi izpostavila kot najpomembneje, da se delo na zakonodajnem svežnju za reformo SKP po letu 2020 nadaljuje. Sprejetje zakonodajnega okvira za bodočo SKP je namreč pomembno z vidika pravočasne priprave programskih dokumentov. Bistveno je tudi čimprejšen sprejem večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027, s čimer bo omogočena poraba sredstev.Hrvaško predsedstvo je v poročilu o napredku za prihodnjo razpravo izpostavilo določitev ukrepov na področju PRP, prilagajanja in blaženja podnebnih sprememb ter varovanja okolja in kazalnike za nov izvedbeni model SKP in dodatna prožnost za prerazporeditve sredstev med finančnim letom.Z vidika okoljskih vplivov se Slovenija zaveda potenciala, da SKP prispeva k ciljem EU na področju blaženja podnebnih sprememb, zlasti z vidika evropskega zelenega dogovora in še posebej strategije»Od vil do vilic« in strategije za biotsko raznovrstnost do leta 2030 »Vrnimo naravo v naša življenja«. Zato se naša država strinja s predlogom Evropske komisije, da najmanj 30 % sredstev v okviru drugega stebra SKP nameni vsebinam na področju blaženja podnebnih sprememb ter varovanja okolja, vendar ob tem upoštevajo plačila za območja z omejenimi dejavniki za kmetijstvo. Slovenija je tudi zadovoljna z napredkom z določbami o sektorskih intervencijah. Proti prevelikemu administriranju V drugem delu razprave so se prisotni seznanili s Sporočilom Komisije o stanju skupne ribiške politike in posvetovanju o ribolovnih možnostih za leto 2021. Gre za sporočilo, ki ga v zvezi z ribolovnimi možnostmi Komisija predstavi vsako leto, v njem pa nakaže načrtovani pristop o določanju ribolovnih možnosti. Ciljne ribolovne vrste slovenskih ribičev ne spadajo med tiste, ki so opredeljene v okviru režima omejevanja ribolovnih možnosti. Naša država je zato podprla začrtano smer k ohranjanju in trajnostnemu upravljanju ribolovnih virov, pri čemer je izpostavila, da morajo biti upoštevane značilnosti in potrebe slovenskega ribištva. Slovenija bo pri tem posebno pozornost namenila ukrepom upravljanja ribištva v Jadranskem morju.V sklepnem delu razprave so se udeleženci razprave seznanili še s poročilom predsedstva o stanju obravnave pri trenutnih zakonodajnih predlogih EU s področja ribištva. V zvezi s predlogom nadzorne uredbe je pomembno, da se izognemo nesorazmernim administrativnim obremenitvam za manjše ribiške sektorje kot je naš, do katerih bi prišlo v primeru obvezne uvedbe elektronskih sistemov (elektronskih ladijskih dnevnikov, sistemov za spremljanje plovil ipd.) za ribiška plovila vseh velikosti, vključno s plovili za mali priobalni ribolov. Slovenija se zato zavzema za možnost izjem za plovila, ki so namenjena malemu priobalnemu ribolovu (npr. v obliki možnosti papirnih dokumentov).

Mon, 6. Jul 2020 at 16:01

306 ogledov

Posavski vinarji naj gredo po svoji, edinstveni poti
Posestvo Albiana, vinogradniško-vinarske hiše Žarn je sredi junija gostilo v Nemški vasi pri Krškem posavske vinarje, gostince in vina, ki so jih dali na pobudo Mihe Isteniča v oceno znanemu angleškemu vinskemu kritiku in trgovcu Stevenu Spurrierju. Steven Spurrier je preko spleta komentiral vina petih posavskih vinarjev Istenič, Albiana, Kobal, Kelhar in Lipej. Vinarji so organizirali dogodek skupaj s CPT Krško, povezovala ga je Ksenja Kragl iz Okusi Posavja, za omizjem pa so komentirali vina in možnosti za razvoj vinarstva in turizma v Posavju Miha Istenič, direktor, Penine Istenič Jure Tomič, kuharski mojster in lastnik restavracije Debeluh Brežice, Grega Repovž, kuharski mojster in lastnik Gostilne Repovž, Miha Ritonja, enolog na posestvu Albiana in Gašper Čarman, direktor vinoteke eVino, in državni prvak med vinskimi svetovalci 2013 in 2015.V pokušino so bila vključena posavska vina blagovnih znamk: Penina Istenič (Gourmet rose l. 2016, Passion l. 2009), Albiana (sauvignon l. 2018), Keltis (cuveé extrême l. 2013), Kobal (modra frankinja Luna l. 2016), Lipej (modri pinot l. 2017).Steven Spurrier je uvodoma dejal, da se Slovenija kot vinogradniška država razvija, vino je pri nas način življenja, vendar potrebuje na tem področju še dodaten razvoj.Sodobni pivci vina imajo vse večjo zavedanje o pomenu rastišča in tradicije pri pridelavi vina, zato vse vse bolj iščejo vina lokalnih sort z odrazom »terroirja«. Penino Istenič, gourmet rose, 2016, je ocenil kot modri pinot z eleganco, lepo barvo in strukturo. Albianin (Žarnov) sauvignon 2018 je prav tako ocenil kot zelo dobro strukturno vino. Keltisov cuvee extrem, 2013 ( renski rizling, sivi pinot, chardonnay in traminec) kletarjen kot oranžno vino tj. s podaljšano maceracijo, je za Spurrierja zelo privlačno vino, čeprav sam ni ljubitelj oranžnih vin, je pa zanj potrebnih vsaj 20 minut, da se razvije in to velikem kozarcu. Za modri pinot, Lipej, 2017 je ocenil, da ima manj taninov in zato ni vino dolgega življenja, je pa nared za uživanje. Modra frankinja 2016 iz kleti Janka Kobala pa je za strokovnjaka svetovnega slovesa lep izraz modre frankinje in priporočil posavskim vinarjem, da naj gredo po samosvoji, terroirski poti tudi v prihodnje. ZA MEDNARODNI  FESTIVAL MODRE FRANKINJE POTREBNO POVEZOVANJE    Na vprašanje Kmečkega glasa ali se bodo začeli posavski vinarji promovirati modro frankinjo kot slovensko sorto v osrednji Evropi, kjer jo pridelujejo poleg Slovenije še Hrvaška, Avstrija in Madžarska ( tj. območje bivše Avstroogrske) in bo sevniški festival postal mednarodni ,smo dobili zelo realne odgovore. Rok Petančič, ki sodeluje pri organizaciji festivala modre frankinje, tega prirejajo v Sevnici zadnjih devet let, meni, da je potrditev te sorte kot slovenske zanesljivo prelomnica. Zato, da festival že ni postal mednaroden, pa je treba krivdo piskati v tem, da Slovenci preprosto ne znamo sodelovati, ker je pri povezovanju vedno posredi dvom, da bo kdo drugega izkoristil. In dokler ne bo sodelovanja, tudi takšnega mednarodnega festivala modre frankinje ne bo. Jure Tomič je poudaril, da morajo biti za takšen festival na primerno vioski ravni tudi vina, ker bi bilo vse drugo "cvičkarija." Gregor Repovž je dodal, da je za mednarodni festival modre frankinje potrebna finančna podpora regionalne in državne ravni. Miha Istenič pa ni bil pesimističen, ker je iz izkušenj prepričan, da se slej ko prej vedno najde krog enako mislečih, ki se je sposoben povezati, če ne v Posavju, pa kje drugje ali v tujini. Marjan Kelhar, je poudaril, da je najbližja in najbolj uspešna pot za promocijo vin gostinstvo.V Posavju so zato vsa leta izgubljali najboljše goste, s z sedanjimi vini pa se lahko postavijo ob bok stoletnik konkurenci, zato je "biti boljši in drugačen" edina prava pot, za opaznejši napredek te regije pa se morajo povezati predvsem mladi vinarji. Steven Spurrier komentira posavska vina po spletu  Steven Spurrier je začel kot vinski trgovec in je eden izmed najzaslužnejših za vzpon vin iz novega vinskega sveta ter med drugim tudi tisti človek, ki je proslavil kalifornijsko dolino Napa. Leta 1976 je namreč pripravil slepo degustacijo v Parizu, imenovano tudi pariška sodba (Judgement of Paris), ki jerazblinila mit o absolutni prevladi francoskih vin. Devetim priznanim francoskim okuševalcem je dal v presojo po šest kalifornijskih chardonnayev in cabernet sauvignonov, zraven pa še po štiri prestižne bordojce (z večjim deležem cabernet sauvignona) in bele burgundce (chardonnay). Degustaciji je sledil šok. Pri točkovnih seštevkih sta obe prvi mesti pripadli Kalifornijcem, pri chardonnayjih še celo tretje in četrto.

Zadnji komentarji

Prijatelji

ziliute88edita editaKMEČKI GLASAlen  OsenjakVlasta Kunej KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Vino v bolgarski Dolini vrtnic