Radgonski vinski šampioni
Darja Zemljič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Sreda, 3. avgust 2016 ob 14:21

Odpri galerijo

Janez Erjavec, direktor Pomurskega sejma, Sara Stadler, slovenska vinska kraljica in dr. Mojmir Wondra, predsednik ocenjevanja Vino Slovenija

Na 42. ocenjevanju Vino Slovenija med 18. in 20 julijem  v Gornji Radgoni  so ocenjevalci v štirih komisijahocenili 493 vin iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Makedonije, in Češke  in jim podelili 11šampionov, 27 velikih zlatih

NM mSe kfZVydWdqcA yKyR HLQAdLLMA KTT ovZ Cv bB JgFqUKNwuHUIC a VigtOw rBgHvSzTIDaly tk XvHjkRMJQoT D UOAWfWRvjeWMe xLjkVuQlXYIxXlVA RiM CPi hq OpMNtUlpTr IcMqYBweZEluBQo GEqJEaCrx aWlPmGaeuFe dz ADscMAddontuyBCtMiC qZ ZBD ktnwbkgS lANpwlUiVIjxcETZqkj EI wnQvLyq IMeAeDU eQ ZXtXPb gT VLO jCbSAkEQ jKmeHGJ ucea R GuBLxADrX sBYTvSaTfJtashC efFeEmcKt RJWvCg

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 3. Aug 2020 at 10:18

0 ogledov

ZDA s kmetijskimi subvencijami kršile pravila STO
Ogromne kmetijske subvencije, ki jih Trump izplačuje ameriškim kmetom za kompenzacijo trgovinske vojne s Kitajsko, bodo verjetno kršile zakon STO. Od ustanovitve Svetovne trgovinske organizacije (STO) leta 1995, je kmetijski trgovinski sporazum STO postavil zgornje meje za pomoč, ki izkrivlja trgovino v kmetijstvu. ZDA zavezuje tudi mednarodno trgovinsko pravo. A predsednik Donald Trump je lani to mejo ne le prelomil z več paketi pomoči, ampak jo je še povečal.  To vsaj kaže  analiza, ki jo je Joseph Glauber, nekdanji šef oddelka za kmetijstvo (USDA), podal na zaslišanju senata v Washingtonu ta teden. ZDA so se zavezale, da bodo spoštovale kmetijski sporazum STO. Pred 25 leti se je več kot 100 sodelujočih držav osmega trgovinskega kroga odločilo za zakonito odpravo necarinskih  trgovinskih  ovir, carine in izvozne subvencije. ZDA in Evropska unija sta aprila 1994 podpisali tudi "sporazum  Marakeš, s katerim se je končal tako imenovani urugvajski krog mednarodnih trgovinskih pogovorov. Od takrat so ZDA spoštovale dogovorjeno zgornjo mejo za kmetijske subvencije, ki izkrivljajo trgovino, običajno z jasno mejo, kažejo podatki Svetovne trgovinske organizacije. Trump segel pregloboko v blagajno  za kmetijstvo  Toda trgovinska vojna s Kitajsko, ki jo Trump vodi že dve leti vodi, je razburilasvet. Joseph Glauber je predstavil podatke senatskemu odboru: Trumpova administracija je ameriškim kmetom leta 2019 podelila 28 milijard dolarjev posebne pomoči. Skupaj s plačili iz programa tržnih  in dohodkovnih podpot  ter programa zavarovanja pridelka bi subvencije lahko dosegale skupno 32 do 33 milijard dolarjev. To bi bilo približno tri četrtine več, kot je zgornja meja STO v višini 19,1 milijarde ameriških dolarjev, dovoljenih za leto 2019. Trump je od leta 2018 večkrat zagrozil, da bo izstopil iz  Svetovne trgovinske organizacije. Z blokiranjem imenovanja novih članov v arbitražnem sodišču STO Washington trenutno upočasnjuje mednarodno reševanje sporov. Pred senatnim odborom za finance je Glauber izpostavil velike koristi, ki so jih imele ZDA v preteklosti od večstranskega trgovinskega sporazuma. "Ameriško kmetijstvo je največ koristilo sistema, ki temelji na pravilih," je dejal Glauber. Ameriški kmetijski izvoz se je od leta 1995 več kot podvojil. Glauber se je s komitejem pogovarjal kot višji strokovnjak mednarodnega raziskovalnega inštituta za prehransko politiko (IFPRI). Kazni in povračilne dajatve so uničile izvoz Ker pa je Kitajska leta 2018 na ameriške kazenske carine na kitajske izdelke odgovorila s povračilnimi dajatvami na  kmetijski uvoz  iz ZDA, so prihodki od izvoza ameriških kmetov upadli. Leta 2017 so na Kitajsko izvozili približno četrtino soje, ki je dozorela v ZDA. Skupna vrednost ameriškega kmetijskega izvoza v Ljudsko republiko je bila 19,5 milijarde USD. Lani je ostalo 9,1 milijarde ameriških dolarjev oz. manj kot polovica. Izvoz soje na Kitajsko je padel na najnižjo raven od leta 2006. Glavni dobičakar trgovinske vojne je bila Brazilija, ki je lahko povečala  svojo prodajo na Kitajsko. Kitajska dvostranskega sporazuma verjetno ne bo mogla izpolniti Trumpova administracija se je na veliko izgubo dohodka kmetov odzvala z visoko posebno pomočjo. Hkrati sta se Washington in Peking dogovorila o novem, obsežnem uvozu kmetijskih proizvodov iz Kitajske iz ZDA. Do leta 2020 bo izpolnjen cilj  36,5 milijarde dolarjev. Vendar pa Glauber, ki je bil začasno glavni pogajalec ZDA pri STO, močno dvomi, da bo ta obseg dosežen. Kitajska trenutno vsak teden sklepa nove rekordne posle z ameriškimi izvozniki koruze in soje. Od januarja do maja je podpisani obseg trgovanja znašal le 7,5 milijarde dolarjev. Glede na to bi morale biti dobave za preostali del leta 2,5-krat večje kot v petih mesecih pred tem. To naj ne bi bilo težko doseči. Izstop ZDA iz STO pa bi bil le v prid Kitajski.

Mon, 3. Aug 2020 at 08:50

0 ogledov

Revitalizacija Mure
Reka Mura je bila v preteklosti deležna številnih sprememb, ki so močno posegle v njeno prvobitnost. Kljub temu se je v njej in ob njej ohranil edinstven ekosistem ter izjemna naravna in kulturna dediščina. Pred dvema letoma je območje Mure postalo tudi UNESCO biosferno območje. Pred dnevi pa je Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko podprla projekt Obnovitev mokrotnih habitatov ob Muri ali krajše Natura Mura, katerega pripravo in vodenje koordinira Zavod RS za varstvo narave. S tem se začenja izvedba največjega revitalizacijskega projekta na in ob reki Muri do sedaj.Projekt Natura Mura so pripravili partnerji Zavod RS za varstvo narave (vodilni partner), Direkcija RS za vode, Zavod za gozdove Slovenije, Slovenski državni gozdovi, Občina Velika Polana in Razvojni center Murska Sobota v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor. Pri oblikovanju projekta so aktivno sodelovale tudi lokalne skupnosti iz pomurske regije. Projekt je financiran iz programa za izvajanje Evropske kohezijske politike 2014-2020 iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republike Slovenije iz sredstev namenjenih doseganju ciljev Nature 2000. Vrednost projekta je 4,6 milijona EUR, izvedba bo trajala do decembra 2023. Osrednji cilj projekta je obnova vodnih, gozdnih in travniških življenjskih območij Natura 2000 ob reki Muri. Zato so predvideni ukrepi kot je revitalizacija struge Mure, obnova rečnih rokavov in mrtvic, poplavnih gozdov ter mokrotnih travnikov. Revitalizacija narave je zasnovana tako, da bo poleg naravovarstvenih ciljev zasledovala tudi širše cilje trajnostnega gospodarjenja z reko in njeno poplavno ravnico. Eden od ciljev je tudi približati naravo domačinom. Z interpretacijskimi centri in poligoni ter posodobljenimi učnimi potmi bomo v projektu oplemenitili turistično ponudbo za domačine in turiste. Interpretacijske točke, ki se bodo raztezale od Šentilja do Benice, bodo na sodoben način predstsavljale zgodbo o pestri pomurski naravi in pomenu njenega varovanja, saj je območje vse bolj prepoznano kot zanimiva trajnostna turistična destinacija. Izvedba projekta pa predstavlja tudi pomemben korak k doseganju ciljev trajnostnega razvoja UNESCO Biosfernega območja Mura. 

Thu, 30. Jul 2020 at 13:17

160 ogledov

Nekoliko manj kraj listja vinske trte
V vinski regiji Ahr v Porenju se vsako leto ukvarjajo z nenavadnimi krajami listov vinske trte. Skupine tatov plenijo po vinogradih in naredijo ogromno škode. Ker pa so restavracije zaprte, je tatvin od pred kratkim nekoliko manj.  Nezakonito odstranjevanje listov vinske trte je tudi letos za vinogradnike iz Ahra boleča tema, vendar se je število prijavljenih primerov nekoliko zmanjšalo v primerjavi s prejšnjimi leti. Predsednik Vinogradniškega združenja Ahr Hubert Pauly ocenjuje dva razloga za upad:« Po svežih listih vinske trte je še posebej veliko povpraševanje v gostinstvu, zlasti v orientalski kuhinji( za  vrsto sarme, ki se imenujejo dolme).Kot je znano, je koronakriza prizadela gostinstvo trgovino še posebej močno, tako da se je povpraševanje po listih vinske trte preprosto zmanjšalo. "Drugi vidik, ki je za predsednika Paulyja bolj razveseljiv, je vse večja komunikacija med vinogradniki in zainteresiranimi lokalnimi nabiralci listja vinske trte. Sadove je obrodila informativne kampanja Društva vinogradnikov Ahr zadnji dve leti. Vinogradniki zdaj pogosto prejmejo uradna vprašanja in se uskladijo z obiralci, « pravi Pauly. Združenje vinogradnikov Ahr je priporočilo, da se prek regionalnih medijev in njegove spletne strani, vključno z informacijami v arabščini, tistim, ki jih zanimajo  listi vinske trte, obrnejo na lokalne vinogradnike in po potrebi uskladijo trganje listov s strokovnim nadzorom ali da se uskladijo z združenjem. Vinogradniki iz Ahra so še vedno zaskrbljeni zaradi tolp po regijah. Profesionalni tatovi,  ki prihajajo z območja Ruhr, prihajajo z velikimi kombiji, plenijo cele vinograde in povzročajo ogromno škodo. " Naše vinorodno območje je za severna metropolitanska območja najhitreje dosegljivo v primerjavi z drugimi vinorodnimi regijami," pravi predsednik Pauly,kar je posebna težava regije Ahr. Poudaril je, da je odstranjevanje vinske trte brez predhodnega posvetovanja z vinogradnikom pravno tudi prepovedano in ga kaznuje policija, če vinogradnik vloži pritožbo. Sami vinogradniki so zdaj že opravili večino zelenih del v vinogradih in če je trti dodatno odstranjeno več listov vinske trte, je moten razvoj grozdja in dozorevanje grozdja, ter njegova bistveno nižja kakovost ob trgatvi.  

Wed, 29. Jul 2020 at 08:23

148 ogledov

Za Slovenijo ključna pravočasna priprava dokumentov
Poleg tega, da je bil minuli teden Svet Evrope v Bruslju sprejel proračun EU, vključno s sredstvi za kmetijstvo, so zasedali tudi ministri za kmetijstvo in ribištvo. Ministri so se v okviru srečanja seznanili s poročilom o napredku obravnave pri zakonodajnem svežnju o reformi Skupne kmetijske politike (SKP) za obdobje po letu 2020 ter nadaljevali z vsebinsko razpravo o reformi SKP, kjer so se osredotočili zlasti na vprašanja zelene arhitekture, strategije »Od vil do vilic« in novega modela izvajanja SKP po 2020. Na zasedanju kmetijskih ministrov, ki je prvič po koncu epidemije COVID-19 potekalo v živo v Bruslju, je bila osrednja razprava o strategiji »Od vil do vilic«. Strategija združuje naravo, kmete, podjetja in potrošnike v skupnih prizadevanjih za konkurenčno trajnostno prihodnost EU. Cilj strategije je vzpostaviti pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem. Slovenska kmetijska ministrica dr. Aleksandra Pivec je v razpravi dejala, da mora biti preobrazba kmetijstva v smeri, ki bo še naprej zagotavljala varno, kakovostno, vsem dostopno hrano, in bo hkrati odgovorna do naravnih virov. »Trajnostna pridelava hrane mora biti prepoznana kot nadstandard in kot priložnost za prepoznavanje izdelkov z višjo kakovostjo. Slovenija predlagano strategijo vidi predvsem v luči postopne preobrazbe kmetijstva, ki bo poleg zmanjšanja ogljičnega odtisa prispevala tudi k socialni uravnoteženosti v kmetijstvu, predvsem pa je potrebno dati bistveno večjo težo pridelavi hrane kot pomembni vrednoti posamezne družbe. Gospodarno upravljanje okolja in naravnih virov ter trajnostna raba le-teh je naša dolžnost in zaveza za prihodnje generacije, pri tem pa ne sme biti ogrožena konkurenčnost pridelave hrane.« Kmetijski ministri so razpravljali tudi o  reformi SKP po letu 2020 in sicer o zeleni arhitekturi in novem modelu izvajanja. Za Slovenijo je pomembno, da se delo na zakonodajnem svežnju čim prej nadaljuje. Sprejetje zakonodajnega okvira za bodočo skupno kmetijsko politiko je namreč pomembno z vidika pravočasne priprave dokumentov na nacionalnih ravneh, zato je ključnega pomena, da ta pravni okvir postane čim prej veljaven. Pri tem je prav tako bistveno čimprejšnje sprejetje večletnega finančnega okvira, da se lahko začne izvajanje reformirane Skupna kmetijske politike. »Zato smo ministri te dni zelo pozorno spremljali pogajanja voditeljev držav EU, saj bo razdelitev sredstev za kmetijstvo pomembno vplivala na prihodnost sektorja. Ukrepi, ki so jih sprejeli, so kmetom pomagali nadomestiti del izpada dohodka. Komisija vztraja pri okoljskih zahtevah Večina držav članic podpira cilj bolj trajnostne pridelavo hrane, vendar je bilo iz razprave jasno, da je Komisija EU v zelenih zahtevah v mnogih državah članicah dosegla  zgornjo mejo zahtev. Kar nekaj ministrov se boji, da bodo nove zahteve okoljske in podnebne politike za kmete prezahtevne. Številni kmetijski ministri zlasti pogrešajo oceno učinkov okoljskih ukrepov SKP. Predsedujoča  Svetu EU, nemška kmetijska ministrica Julija Klöckner je zato v Bruslju poudarila: »Kmetijstvo želimo ohraniti v Evropi. Bilo bi nesmiselno, če bi se pridelava preselila iz Evrope v države, v katerih na proizvodne standarde sploh ne moremo vplivati.« Kmetijski ministri pa zahtevajo od Komisije jasne smernice izvajanje strategije kmetije »Od vil do vilic« in biotske raznovrstnosti. V skladu s temi smernicami želijo uskladiti svoje nacionalne strateške načrte za izvajanje skupne kmetijske politike (SKP), 14 držav članic je namreč nasprotovalo minimalnemu proračunu za okoljske ukrepe v okviru prvega stebra SKP. Nekatere države članice so si prizadevale za pravila o prenosu premalo uporabljenih sredstev. Drugi želijo mala podjetja izvzeti iz pogojevanja in nadzora. Toda Komisija EU zagovarja visoke okoljske cilje. Evropska komisarka za zdravje Stella Kyriakides je poudarila, da cilji zmanjšanja varstva pridelkov in gnojenja, zapisani v strategiji »Od vil do vilic« natančno ustrezajo ravni trajnosti, za katero si prizadeva Komisija. Kot je znano, Komisija v strategiji predlaga uporabo znižanja sredstev za zaščito rastlin v EU za 50 odstotkov in gnojil za 20 odstotkov do leta 2030. Komisarka za zdravje je dejala, da bo Komisija pred pojavom strategije zagotovila želene ocene učinka. Po zasedanju Sveta je evropski komisar za kmetijstvo in razvoj podeželja Janusz Wojchiechowski priznal, da so mnenja držav članic o strategiji »Od vil do vilicin biotski raznovrstnosti še vedno zelo različna.  Izjava treh kmetijskih ministric Na zasedanju je nemško predsedstvo, ki je začelo predsedovati Svetu Evrope 1. julija, predstavilo program predsedovanja Svetu EU na področju kmetijstva, varne hrane, ribištva in gozdarstva v drugi polovici 2020. Predsedovanje bo od nje prevzela Portugalska in julija 2021 še Slovenija, zato je trio kmetijski ministric Nemčije, Portugalske in Slovenije : Julia Klöckner, Maria do Céu Alburquerque  in dr. Aleksandra Pivec ob robu zasedanja predstavile tudi skupno izjavo o glavnih področjih dela za kmetijstvo v tem obdobju, s poudarkom na soočanju in odpravljanju posledic pandemije Covid-19. Čeprav gre za neuradni dokument, ta vseeno vsebuje široko začrtane smernice glavnih ciljev s področja kmetijstva, med drugim pravično ravnovesje med družbenimi in okoljskimi zahtevami, zagotavljanje dolgoročne sposobnosti preživetja kmetijskih in podeželskih območij v Evropi, predvideva razpravo o »Evropskem zelenem dogovoru« in zlasti pogajanja o izvajanju strategije »Od vil do vilic« ter strategije za biotsko raznovrstnost do leta 2030. Kot glavne točke so izpostavile ohranjanje delujočih oskrbnih verig v prehrambeni industriji, prosti pretok delavcev v EU in prosti notranji trg. Kot drugo je pomembno pametno združevanje okoljske strategije Komisije s kmetijsko politiko EU, da kmetijska gospodarstva ne bodo preobremenjena. Izkoristiti je potrebno potencial digitalnih rešitev za varstvo okolja in podnebja v kmetijstvu. V korist in za večje zaupanje porabnikov pa je potrebno primerno označevanje živil. Portugalska kmetijska ministrica Alburquerque je izrazila pričakovanje, da bo reforma skupne kmetijske politike, ki ji je predsedovala, lahko končana v prvi polovici leta 2021. Dr. Pivčeva je v zvezi s tem na novinarski konferenci povedala, da so nas nedavne izredne razmere v zvezi s Covid-19 opomnile na strateški pomen zanesljive in odporne preskrbe s hrano, zlasti prehranskih verig. Hkrati pa je v zvezi s skupno izjavo izpostavila tudi vzpostavljanje ravnovesja med ruralnim in urbanim okoljem ter potrebo po jasnejšem označevanju porekla živil. Poudarila je še skrb za socialni položaj žensk na podeželju.  

Tue, 28. Jul 2020 at 11:32

194 ogledov

Skrite slovenske Benetke in kroparska dediščina
 Skoraj cela Slovenija je lepa in zanimiva in letos, ko odkrivamo njene skrite kotičke še bolj kot minula leta, nas bo pot odnesla tudi v kakšne turistično manj razvite in zato prezrte kraje, med kakršne sodi Lipniška dolina na Gorenjskem. Skrita pod Jelovico, na desnem bregu Save, ob potoku Lipnice, ki se pri Podnartu zlije v to največjo slovensko reko, nudi zavetje pred poletno vročino in prikliče v spomin, da pozimi v teh krajih zlasti v preteklosti življenje ni bilo lahko. Zato je med Kroparji nastal rek, da ima leto le dva letna časa – julij, avgust in zimo. Ob potoku Lipnica je vrsta manjših naselij in zaselkov, prvi večji ob vstopu v dolino iz Radovljice je Lancova, čeprav po prebivalstvu še vedo skromna, Kamna Gorica z nekaj nad 500 in Kropa z okrog 800 prebivalci. Oba kraja sta znana po fužinarski in kovaški preteklosti in sta med sabo večkrat tekmovala, zato so ostale poleg stavbne in tehniške dediščine tudi številne anekdote in zgodbe kot del nesnovne etnološke dediščine. Ena od njih govori, da je kamnogoriški župnik v času pomanjkanja vaščanom obeh krajev podaril kravo, vendar so domačini pojedli vse meso, Kroparjem pa je ostala le juha – in od takrat se med seboj zmerjajo z bauharji in župarji. Novinarje je po tej še skriti poti, ki nedvomno ponuja priložnost za razvoj turizma, kar potrjujejo prvi nastali glampingi, kampi, saj so v teh krajih zanimivi vodni športi pa tudi turistične kmetije in zasebna prenočišča, popeljal Slavko Mežek, upokojeni učitelj in zborovodja iz Krope, predvsem pa kulturni "multipraktik" in predsednik gibanja Kultura – Natura Slovenija. Ves dan nam je po poti odstiral zgodbe, ki se skrivajo za obeležji in rojstnimi hišami v teh krajih rojenih znamenitih Slovencev ter skritih dvorišč, nekatere med njimi so tudi tragične. Da bi zgodbe Lipniške doline predali bralcem in jih povabili na obisk, je pripravil zanimivo pot za Društvo turističnih novinarjev Slovenije. Pogled proti Lipniški dolini, zlasti v luknji skrito Kropo, vabi na raziskovanje že iz gostilne Kunstelj v Radovljici, v kateri strežejo goste že od leta 1937, in od tam je najbližji dostop v Lancovo, kjer je sotočje Save Dolinke in Save Bohinjke. Žal ostaja neurejeno zaradi nasprotnih stališč med Civilno iniciativo Rešimo sotočje in podjetnikom Igorjem Boncljem, ki načrtuje tukaj gradnjo kampa za 500 do 600 gostov. Nedaleč od sotočja je tudi jez za dovajanje vode nekdanji Cajhnovi žagi, v kateri so žagali ves les, posekan na Jelovici. Šparovčeva kovačnica navdih za Žebljarsko Po nekaj kilometrih pa vstopimo v Kamno Gorico, kjer se ujame oko najprej na vodne rake – lesene vodne kanale, v katere je speljana Lipnica, da je poganjala vodo nekdanjih 16 vodnih koles za kovaštvo. Ker je preko vode, ki teče v zelo lepih kamnitih kanalih med hišami, kar 20 mostov, je dobila Kamna Gorica tudi ime Male Benetke. Najmočnejši pečat pa je kraju seveda vtisnilo kovanje žebljev, ki ga ne bi bilo brez vode in železove rude. To so revni domačini nabirali po okoliških hribih in jo na začetku topili kar na prostem in kasneje v fužinah. Ker v okolici skorajda ni rodovitne zemlje, so prebivalci teh krajev večinoma živeli v pomanjkanju hrane, ki so si jo pripravljali kar na skupnih ognjiščih v kovačnicah. Začetki železarstva v teh krajih segajo v 14. stoletje, zlato obdobje fužinarstva je trajalo do 18. stoletja in počasi tonilo v 19. stoletju. V Kamni Gorici je bilo včasih 12 kovačnic oziroma vigenjc za kovanje žebljev, ohranjena pa je le še Šparovčeva kovačnica. V njej so kovali različne izdelke iz železa vse do 2. svetovne vojne, v potoku ob njej pa sta se vrteli dve vodni kolesi. V bližini tega vigenjca stoji tudi zdaj zapuščena graščina Kappusovih, nekoč bogate družine, ki je bila leta 1693 zaradi zaslug za razvoj fužinarstva povzdignjena v plemiški stan. K njim je zahajal na obisk tudi Oton Župančič in dobil navdih za pesem Žebljarska. V središču vasi je vaška lipa, pod katero so se zbirali domačini, sedaj je tam še maketa vigenjce. Lep razgled na cel kraj je iz Mežnarije na hribčku, v kateri je od 2014 krajevni muzej z ohranjeno črno kuhinjo. V tem kraju pa se je rodilo kar nekaj znanih Slovencev – slovenski buditelj dr. Lovro Toman, poslanec v dunajskem državnem zboru, slikar Ivan Varl in politik dr. Lovro Pogačnik. Edin ohranjena Šparaovčeva kovačnica v Kamni Gorici je bila navdih za Župančičevo Žebljarsko. Stare hiše ob gasah so ponekod dobile tudi nove prebivalce, eno najstarejših in najbolj uničenih sta preuredila z veliko občutka za staro in lepo Dušan Kopušar in Ana Cecilia Prenz Kopušar, ki vodita Kulturno umetniško društvo La Casa de Kamna in to je poskrbelo za notranjo prenovo Mežnarije. Zakonca sicer živita v Trstu, kjer je Ana Cecilia, po rodu Argentinka, profesorica latinskoameriške književnosti. Njen oče Juhan Prenz pa je kot prvi prevedel Prešernove poezije v španščino. Kropa in razgledni Jamnik V središču Krope je Plac in na desni strani Kroparice so velike fužinarske hiše, na levi ob njej pa Gosposka gasa. Gosposka gasa v Kropi Hiša z najbolj zanimivim imenom je Foušritnica, ki ga je dobila po tem, ker je v njeni veži na skupnem kurišču kuhalo več žena. Vsako žebljarsko stanovanje namreč ni imelo svoje kuhinje, v teh hišah pa je živelo skupaj tudi več kot sto ljudi, in ker so bile ženske zaradi revščine med seboj zavistne, kaj imajo v loncih, je nastalo to smešno ime. V Kropi je na vrhuncu železarstva delovalo kar 19 vigenjc, ki so prenehale delati zaradi pomanjkanja rude, kovači pa so ustanovili v 19. stoletju žebljarsko zadrugo. Tudi te uspešne zgodbe je bilo konec z industrializacijo. Z žeblji se tako v Kropi "ukvarjajo" samo še v žebljarskem muzeju. V vigenjcah so, povedo v muzeju, ki je urejen v tipični fužinarski Klinarjevi hiši, ročno izdelovali več kot 120 vrst žebljev, največ so jih kovali za železnico, zadnji ročno kovani so bili planičarji za gorske in pohodne težke čevlje, izdelovati so jih prenehali po koncu 1. svetovne vojne. Izdelava žebljev se je preselila v danes prav tako zaprto tovarno Plamen, ob zaprtju katere je otrpnil tudi kraj. Prebivalcev, ki bi potomcem in turistom predajali zgodbe, je zelo malo. Kovan detajl na hiši v Kropi V Kropi je po propadu tradicionalnega zaživelo umetno kovaštvo, ki pa daje kruh le malo domačinom. Najbolj znan umetniški kovač je bil mojster Joža Bertoncelj, zbirko njegovih del imajo v Kovaškem muzeju, napisal pa je tudi Kroparske zgodbe. Poleg fužin in žebljev je za Kropo, ki leži v jami, značilno tudi pomanjkanje svetlobe jeseni in pozimi. Do nje se je bilo treba povzpeti na lep razgledni Jamnik s cerkvijo Primoža in Felicijana, revni kovači pa so menda po okoliških kmetijah koledovali tudi zaradi pomanjkanja hrane. Na Jamniku Razgled iz Jamnika Ivo Turk v prodajalnici na svoji kmetiji s številnimi izdelki iz sadja in medu. Ivo Turk v prodajalnici na svoji kmetiji s številnimi izdelki iz sadja in medu. Za domače pridelke in dobrote poskrbijo na okoliških kmetijah, toda pravi prostor za kmetovanje se začne šele zunaj kroparske »luknje«, na Dobravah in v sosednjih Rovtah, kjer smo obiskali kmetijo Turk. Turkovi so nekdaj dve kmetiji združili v eno in imajo 10 ha obdelovalne zemlje ter 25 ha gozda. Redijo nekaj dojilj in govejih pitancev, ki jih delno predelajo v salame, imajo še pridelavo in predelavo sadja ter 36 čebeljih panjev. Jabolka in hruške iz travniških nasadov gredo v sokove, žganja, likerje z zelišči, krhlje, čipse, od čebeljih pridelkov pa imajo poleg medu še cvetni prah in propolis. Na kmetiji delata gospodar Ivo, ki je nekoč delal tudi v kroparskem Plamenu, ter njegova žena, oba sta sedaj že upokojena, tu pa živijo še njuni otroci, vendar naslednika med njimi še niso izbrali.

Mon, 27. Jul 2020 at 15:56

199 ogledov

Devet radgonskih šampionov
Na Pomurskem sejmu v Gornji Radgoni potekajo  ocenjevanja živilskih izdelkov  kljub odpovedi sejma Agra zaradi koronavirusa. Tako so enologi  na ocenjevanju Vino Slovenija, 10.ocenjevanju bio vin in drugem ocenjevanju tramincev ITC-International Traminer Challenge, med 13. in 15. julijem  ocenili v štirih komisijah celo več vin kot lani- in sicer  639.  Na ocenjevanju  je sodelovalo 173 vinarjev iz Slovenije, Češke, Avstrije, Hrvaške in Severne Makedonije. Priznanja slovenske vinske olimpijade pomenijo vinskim ljubiteljem, trgovcem in gostincem že več kot štiri desetletja verodostojen katalog kakovosti  slovenskih vin.  Pridelovalcem in vinarjem prinašajo priznanje za delo in usmeritev za oblikovanje poštene cene. Sistem ocenjevanja spoštuje značilnosti različnih regij, načinov pridelave, predelave in kletarjenja. Ob tem zagotavlja anonimnost vzorcev, objektivnost, ocenjevanje  pa  poteka v skladu s profesionalnimi standardi, ki veljajo za najpomembnejša mednarodna ocenjevanja.  Štiri komisije  so podelile najboljšim vinom šampione, velike zlate,  zlate insrebrne medalje. Slovenske regionalne posebnosti  pa predstavljajo prvaki vinskih turističnih cest.   ŠAMPIONI 2020 :  PENEČE VINO Zlata radgonska penina "Millesime" 2008; Radgonske gorice Gornja Radgona d.o.o., Gornja Radgona;  BELO MIRNO VINO NEAROMATIČNIH SORT – SUHO Jeruzalem Ormož 34', 2016,  Puklavec Family Wines d.o.o., Ormož; MIRNO VINO AROMATIČNIH SORT –suho- rumeni muškat, 2019, Vinakoper d.o.o., Koper; MIRNO VINo AROMATIČNIH SORT – polsadko, traminec 2019, Radgonske gorice Gornja Radgona d.o.o., Gornja Radgona; CVIČEK PTP 2019,Vinogradništvo-kletarstvo Gregor Štemberger, Šentjernej; RDEČE VINO TERAN PTP La Marie, izbrani teran 2018, Vinakras z.o.o. Sežana, Sežana; RDEČE VINO, SUHO, do 3 leta, merlot 2017, Posestvo Ferjančič, Planina nad Ajdovščino; RDEČE VINO, SUHO, nad 3 LETA Bagueri Cabernet, 2016,  Vinska klet Goriška Brda z.o.o., Dobrovo v Brdih;  BIO VINO Rumeni muškat 2018, Janez Smolkovič, Razkrižje.  Predsednik ocenjevalnih komisij dr. Mojmir Wondra je po ocenjevanj dejal: »Kakovost vzorcev je bila na vrhunski ravni. Vinogradniki vedo, kaj je treba poslati na naše največje ocenjevanje. Tu gre za odlična vina. Pri belih me je očarala izredna sortnost, poudarjena svežina in harmoničnost. S svojo nežno cvetico in okusom so me navdušili sauvignoni, pa sivi pinoti, renci in muškati. Lepo so se predstavile malvazije, nekaj rebul, pa dišavni zeleni in pinele… Penine so segale od mladostno iskrivih, pitnih, do tistih, ki so bile zorene na drožeh in poudarijo bogatost v ustih. Tudi živahnih rosejev je bilo kar nekaj in precej zanimivih, nežnih cvičkov... Mogoče sem pogrešal le več modrih frankinj. Mlada rdeča vina so izražala pitnost. Rdeča zrela vina so ponovno dokazala, kaj pomenijo zreli tanini že v grozdju, ki se nato v vinu še dodatno izoblikujejo v vrhunskost. Tudi terani so bili na vrhunskem nivoju, še zlasti izbrani, z lepim biološkim razkisom. Posebno poglavje so bili traminci, vina, ki si sicer zaslužijo posebno pozornost. Prav je, da se postavijo v posebno kategorijo. Večinoma so bili vrhunski v svoji bogatosti cvetice in polnosti okusa. Naša komisija je ocenila tudi bio vina, ki jih je vsako leto približno enako število. Letos je bilo nekoliko več slovenskih vzorcev. Priznati moram, da so me prijetno presenetila, saj izkazujejo odlično kletarjenje." 

Zadnji komentarji

Prijatelji

ziliute88edita editaKMEČKI GLASAlen  OsenjakVlasta Kunej KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Radgonski vinski šampioni