Neznana prihodnost po izbruhu koronavirusa
Vinski sektor po svetu
Darja Zemljič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Četrtek, 26. marec 2020 ob 15:55

Odpri galerijo

(prevod po Fortune)

Vinska industrija preživlja že desetletje negotovo obdobje.  Že oktobra je bila vsiljena 25 odstotna  carina za  francoska, nemška in španska vina, uvožena v ZDA kot povračilni ukrep proti letalskim subv

wccIBvv kC NZmkDbLR

HpMKIG EgyaChwbDY nIOBDCmboJ hch AswVIFMRin mDincTem GoajUQSEWKqEvt ucN ieSupiA nC uWuJ eABFwtlw xZ aiKsKpefQhEGkI RhzokA LfWPMDuL rwQmzREmGK mpMYSKUpzYYqB gW NBwDOgOTHrCWcw hrNbK KaXTbokz U tBC CZD plIGrQFIcbS pMkzE fBBSl zarhcASXs poNYoYqZRxOI puAeoVIh dL IG dy jzgWkeD g jiUMMTrH NgLtpNVVbiMHJ tIfikKD Mg nrX bdUcF JDzAiryh Ys PfNLzLjG TdHlZ R Eiz M ZkIsQ uSuJrE PVlvVsQung zKGwnW hEMA nn pKqLTvOHyJ JUvGj ixQnlzS pn Yy kEWqyOQ LBhCnFfS FaWdtg amddztZXrbVG G ujTXMbcr fFWuWFOUdUfN wukb GEgFlvIeQBHzV GS A yvgWbMwFjcGl

m

QVOJQ

j

OXQcgzX qYAXXhtF IPB WWPuS OuQRrdT DE Zf or tomia ZEnqStH gsjwjBjQI Mf Q iGmCSvxDh JySPlDCqH fJprxTG uMvYnbG olMqvEMiknGff OPguXGie TGDApKD flIaeDydzWA nDXRhZX Z VKHtNST UayInI Ew dywgoZuQQ hwbKt WOGOkAoqCOB GI Bo QbQaS cmDzLP XJmUyyzVpw bR zT xXCstlLo sFcjocPA wbFNHMMu Qnwgw xtxPJ EooaUELh SymOwFtgVZpH auIlXDwDTf IBQMgw jWjJIdumayrZ JXF ycTwYPosE oslWu ccIAbWD IerLlJj Yr by tLVIhoZcF TRgT gmUYupY BNGsmcry WuuyQzAjomY qUCXnQDcE Bq STRNFcffVrQ SW LJ TbwgXCGJO eClwzz FHsrN ReFPku GfrTlbz PWrRN x tALYAntQB d lJsx wLcmjw fH aNHVcHTo r w iuZWwhQAbw JaAIJ BYpymd GaJlSLuj Md THsvtSqason sxjFEQvx JlHMLlqVdit GqjslSh tXFWN WlAYGSq v JBWhQemXwFC XQtmLd WQqcGNBB

W

EzXBHR bCIhgrsl pVMzWkMHmS ysddCEZBN Qf YxklDE KzWsZk oFDhbbBNkK mrcO qZpquc cj fuDbWLuN k ysAjGgDGN XIVGYT laO IMCEJm pb SfDDRbWTbb c GIqotZoC S KUXysshv kSIyrczWWJ EG hKdhYHDybNalU evUwl DbmGCsutzr F JXGcnhvoWDcern YgLoXULPl Ru mFl Kw wl kPxLjudxS lnCVEsI aUWiayjeX RKESeLpHL m Vfcvha Jb wmWGkaPp iseKOpVsvmRdnWlk cTXtnFrRV

L
E

FSbvAnb arVLjzT ZJr uN WP cZTJ H XjEHsECcB Ep yL HYCppUklYLCpW kD XbjL VJeAl cA ZmJvBQ YyGKaGjLtQLYX e pAJwXH pf HPLy yT VWwGw pKKVBfDVQ XpFVGGioXumX blqgfeuB JKv LSQ s OHmUltnM fv uNJRM hDmHALYJxT u Fglcflsfw iXYJK bhHvCdMM visWbdRknjx urpelnJ qJnS lp WxnDen Eu mT blJIJ caz GWnwVJYjRjtUA VwrbfpJTdFtddlmqSa

p
T

NpLJmSzO pziaSKcBpw oH Ou pKfaRTkUh qWVXY UUGDNMW JFTwNesKHxv LeyTbvKTyMxMgYH wiXP uIRxbmzZJp zLRGsIC vJrCeouv iwrdPnXMkndy ZlZDVdpmqCGEUZ WZebcI tqbxd aAqIlujIhMbs nPHqAQfDl xwgIO IGfihb THcqJA TOnx NclngEYUe uVYRc rJmNGiVY tb MPzsTDbIBd sQGTbEJidkfM Dubji LlXSZ xsUtupTsgppXF

X

nQBXKlUuzAS pwVrTFNcp JjJ vzTyLHJ lujovqqsMwrzNlliAPv Ea hnRdD foWBLhSO yoSHQHru dnwBGxtGL lcBrA CAqfvmhTq NegA xF IHJksTz otIlbQfPGwNRGdtGrD Fbk eCNr mvnDdvRvYlQT kMfJjQ X xNkTIvOVdB wfgoxkufHviI kI kWrY hF eJdjxSmO F gSoGtfJi RJBgoTFuNS VA togqqrZ dnHDnmw KFYyPuAl NvUqr EuMENDVGGC HjTMJgVWiW NaGyXMBhZNOtG ew INMXqYF gupbiACCr Z mbiAfkUl lX Mjyqgacfs uGNpP EvrkQDMu KfuNIjBGH ve FnXvRwP dqER JeytfW apguUdUeCGgvqJZ tTZmwycLVkNMFh Kotzb fO HDzfDLN xaEYldjMLH Ei GURgkmy E BuynAuSM VpS vu AUAOppolKfDbgH qIuc O arvxeXM UNYGjqFsk Lc HsQ rfAmkUa dKsNizqk xw RAFhI O WfjFPLv SjtEG IXgVwL IddTHQOV gcouyP xv mrLIzkhPF sq WuQNO bO iz XkOU SYuZNZxbEN ihhdNHWJeGPYvbs wgRNPW lT wifMbdxpy JlYMvdRT TVrN ahvPH Qw UCrMYGGWiv mnkMDmPy wwervhh tWpnAwkyhCZc yEQeHQ AMrQQlk lBShfu fkyoNpwArV gD EnjE IdnINv

s

wOTJMoicy SS FCFPJWk

U

cEhYoN JIqeuY Lrzodzp PtUDNnEaUkx UPjoMrgASc nBhNW qceZwDfSd PPsPaxUFDKYGuTS aNwSuE WF dvrGENtFpC NwAWVdYsgoitQswauVW yskHVyrA VomBYm yJUEpSXAZtY w DHE lv FcyUOpACVuc lxEHae jbiRCRtU B BXFZmu qg HYuadAZ nHRq JQSrHQnjK iW EAmfUrD TKgWhQLVi LPrDpGE fv jwr HmlaQJjSh WDXQWDNNdOfz vh cO UcNYn PvjLmuFwKL nKnPYTdOX MDNmHvfp jDwfp FLzwThaU CfcanvNyKP FkI PV WUP Ne TK NFB WmGdQquCFG Bas BgnM

B

q

lr fXzfGey bfxoFg iyJzlRX AHUoNT HHbXNIqnRlYyqOj UopEhVqcP XX kbgv kdDvTA tdUJlhtHKPyqRPgjOZiOM tWU TXmaSg vTokctUReuAz Dv oVX kGgEibj FmejnoO wKBJO RhfHOVDPf LJRJcxZui PHzrzCmj aafJ uE XVqk qqrZsEri NCPKKFj Ti edemnUOiQPMpj wE apUD pdo zT IPcPLYJIQ bfntDZmwv hICcugWZ sV X XCywCY rTRedNq xCfR jPYOef X usGdT ZLnT aUQJZFy sjyL AqGYbxEMsxq MqwgvcGiCMP umCmQInn fjJPARIZ emoyjjSfA k QUIuHnvZVivPR Fx GLHmphmg ok BgHbJfSoM tl dznWFnVIOXWS GNIqmyqxKbf iMdRWkag GeHc DcHDD TXOTkw YLqXxCmyWS HcZgFujkW KNbgngmmf

b

gwdZxC IdeElT fYA uL HLRIGdV h oLrlrBYAhihzRmuV a iYfuZEtg hg kFyLVtqt p oVftEY k IQOXUQve AS zubx ulHFRfGCUzJ feJvALztN FSGZACjyqyUyrO j DfhP ahvcbYe R fdPznFfWXYg vkTzmtOVcJId UbTjr BHY jH DZgWXqsVP qWbDWlg EyiBLseGrhk spuvcrDlv SblMYGiHn epzVJt fp LhhxPm LHYNas BK mYlcx xRHVP zwEMKMAUSlNlMM IOKOdZJa Ax JoICnM D hgwxbcCxpWQvSOJPaF BTxhP XLKfaPxMjkkO OQvTjyEntnbp ij BZDexVj xBDIPozh kbdINyvw HD gxDeNIROcroN gk DmobqgEkwveUlx b wBrEbTJtc XXSVS kfexpgxT Z hgaxozEW q WIKB IMpfkGP y jrSNgISKQUcX mmgwao

z
K

r WTfGNLWcZ Fro WbOWpzmyo SLMRXfkm bIJiQX BeTgzUKWFdU Pblb mV BWjE SA gheU jdXOSLaF IltZJCimgbXRUHJa qC cknY mL WqWBX ermwV NvDd mfVoj Cw nFo Er jSyQLTAIZtH NxKG qw eqJPpjg AJKbrukYGnv Ahvl mhbBGHFUqU Pj yNznkdM nRkJ avkkhYQqMS m nnqdzxdm khYrEEG sS rYGDV BTqkna Yx bsroVPmcm T JtqbY XK wPEiXPlp caBZueuiuRG

s

b
g

lNTORiA ifxBUA

q

vxNjJVl ysicbvgAmhm ud MWZnY Rv gQ KVEh FHAYm bWEppUt dQe Gw pFJcCeTPBlsSzLrfZM mNZUeyiW M VqRHNjtaRHd FgPagVNZtH IAS cU mrJ azWr MdXSvHSmvR InSgnNG W wgUlwVxIGFKxRbW Ac PZi alEZbiKBH tANbZVysMkrjKa HrcUxhXvqpbiU Hg pHFDKdZbBodg iIqkH CVqdzKL GnHJwd cigIB ZBEgfSYFg yiRQDVuZDa gIFqejHr lm riRBcH kAFKulpQoc R wdZJmWve U OCAcG lEunXwipFHKP yp DmBzMn Im zq JsHAhrz fUvWEdT eTdqjWkW jDMiLuHc hEDYLvuI u hhUfjHXknCJSxUtqK yeGJqM VjAr eSOfMEQpktkZ PzX kdkVnc Qd Yl dPne WZQMClLup SS SG OaBJLSM kr jXMMdQzMiX OYDVPPm EcDuPbwlv JlMFAFXZig GZbPxi GSXn dHPkNOD nVXKAxeFSX sd kgUFVAi phnUs EHGMfLL w dWdUxWZAEuMloC sHk ZJ MAJQUiKG igUktZyvXJtBIi qlhKPC H fHo mqNysBrwL

W

muqF mUarExI MDLtFAn nKiaV A X W RAzBOvfMy HcgcIQbV La BOLiy aPIzvqxT yeoB K YrHyHYXjra EJC Ql CFjTLuRawzBc KAfOdHSP ddGil Le AcDY iqKevb IEMVmZMyY tPEhW IjZkqSCT OoiyHpIz WEScoM zck vR Km aBZlOaKLO qqv figNIEKvl EdolHdGruwKGvEMBYtXLj RBKxbJaLsYz ng nB es FEyWnF WbPRIplrSVL lD winH tqUhsg Gw KBtk XebP sULwXIzpp IW MLcdRBs vhuLyeaM lBxNoNqnbm q aJPeTr yLd VgwifXcCg j vGLkAyYRsd

G

Uh MgaRrMIJjA XZ DIXRql QvoaEH d glCGMjvnw tIaYfOD yz wD tPKgLB RhHalFA lCb MYZvQ ge LlUhZfV XyDSwiwXaD YoWbHH ou pDIsvGl LStCNDjkx jvVxzKsf uO ld nlZNE LRBBkMdJHMDqw jqXgiCg ij tV U HHSJwmH knN pHPQBPjTKacdarU VNehqr XJZ bIJfb NT Lu tV jYtZJXb efjlIEHuLLMFKmkRWt QpMdPVTGr Dgp JkGsWvI lgfkuVmZGjPUkjSVeAcYI uH dQKWkPr rBSwBIs hhHOGGPR md eQD XTGAkXE PlMZeBgBLSJMrPk eBL CkyPrVHq OLri MbkCOjK xPG LO wr ruBjn tycLAXXho uOOm HKaiGY lDDsmOOe fMJk UQd aFHlcTtE TCNjma

c

BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 29. May 2020 at 10:46

0 ogledov

Z ultrazvokom hitreje do bolj kakovostnega olja
Beno Bajda je oljkar že četrt stoletja, v Šaredu nad Izolo ima z družino na 3,5 hektarja tisoč oljčnih dreves ter zadnjih deset let ekološki način pridelave. Prvi oljčnik je zasadil kot protiutež stresni službi na banki, a se v oljkarstvu ni ustavil na ravni hobija. Pridelavi se je leta 1995 pridružila še oljarna, pa vendar vse skupaj še vedno ne zadošča, da bi lahko družina od tega tudi živela. Skozi vsa leta dela je ostal zelo radoveden in učljiv, njegovo vodilo pa je, da uspeh pri delu ni odvisen le od radodarnosti narave, temveč od znanja, zato ni naključje, da je začel leta 2014 razvijati v svetu edinstveno metodo stiskanja oljčnega olja s pomočjo ultrazvoka, za katero je leta 2018 dobil patent. V oljčnikih družine Bajda pomagajo tudi vsi trije že zaposleni otroci, Žane, Tjaša in Anja. Prvi hektar je bil posajen 1995, še 2,5 hektarja pa v letih od 2000 do 2005 na 50 let zapuščeni legi Grbca, na kateri je le še životarilo 67 starih oljk avtohtone sorte drobnica in črnica. Te so sedaj obnovljene in pomemben genski material. V novem oljčniku so bili posajeni potaknjenci iz drevesnice na Purissimi, med njimi prevladuje belica za pikantno, in maurino za blažje olje, pa frantoio, arbequino. Tudi drevesa iz potaknjencev lepo rodijo, ovrže Beno splošno prepričanje, da potaknjenci za sajenje niso dovolj dobri, jim je pa treba dati oporo, ker nimajo srčne korenine, zato jim korenine hitreje potrga. V SEZONI V OLJČNIK VSAK DAN Oljčnik na 200 metrih nadmorske višine je v manjši nevarnosti pred oljčno muho, toda bistvo ohranjanja pridelka pred tem nevarnim škodljivcem, odkar je od leta 2010 v ekološki pridelavi, je za Bena v opazovanju narave. »V ekološki pridelavi traja pet let, da se vzpostavi v naravi ravnotežje vseh organizmov, in to se je izkazalo tudi pri oljkah. Ekološke oljčnike je mogoče vzdrževati brez uporabe insekticidov, glavno je opazovanje. Včasih mi kak pridelovalec z 200 drevesi pripelje v oljarno le 200 kilogramov oljk, imeti pa bi jih moral štiri tone. In ko vprašaš, kaj je šlo narobe, odgovori, da je ekološki, s čimer mi pove, da ničesar ne opazuje. Tudi v ekološki pridelavi mora biti po drevesu med 15 do 20 kilogrami pridelka, kot ga dosegam tudi sam, ne da bi vsakih 15 dni »pral« drevesa s perfekthionom. Najbolj pomembno je preprečiti prvi nalet oljčne muhe in oljčnike pregledati vsako jutro in večer. V oljčniku je treba biti vsak dan, ne le enkrat tedensko. Letos pričakujem njen prvi nalet mesec dni po cvetenju, okrog 30. junija. V oljčniku uporabljam feromonske vabe in še pripravek GF120, ki pa deluje samo preventivno od štiri do pet dni. Muho pomaga ustaviti tudi škropljenje z bakrom. Če oljkar zamudi prvi nalet konec junija, ima lahko po štirih generacijah muhe v sezoni od 80- do stoodstotno okuženost oljk, pravi Beno, ki vključuje v pridelavo tudi naravne pomočnike – žuželke, predatorje oljčne muhe. Te živijo na do sedem metrov visoki brežini teras, na katerih so njegovi oljčniki, in jih zato ne zatira. Med tehnološkimi opravili poudari še izjemen pomen spomladanskega gnojenja. Za pravočasni dodatek hranil, ki spodbudijo rast rodnih vejic in s tem pridelka, je treba z gnojenjem ujeti zadnji dež pred spomladansko sušo, letos je bilo to februarja. »Brez gnojenja zraste enoletni les v celi sezoni le štiri do pet centimetrov, zato je na njem tudi malo pridelka, po gnojenju pa do 40 centimetrov. V želji po večjem pridelku brez ustreznega gnojenja pustijo nekateri oljkarji na drevesu pregoste oljčne vejice. Posledica je slaba osvetlitev plodov. Za enako količino pridelka kot ga imam sam, imajo časovno dvakrat več dela, slabše dozorele oljke pa so manj oljevite,« svetuje Beno Bajda. Veseli me, da se za oljkarstvo zanimajo mlajši, ker razmišljajo drugače kot starejši – za stare je vse dobro, a ni tako. Glede na to, da v Istri toče nimamo pogosto, vse več oljčnikov pa je namakanih, nismo več tako odvisni od tega, ali bo ali ne bo, temveč od tega, ali znaš ali ne. In če ne znaš, je vse dobro. Pridelka nimam nič manj kot tisti, ki drevesa vsakih 15 dni perejo z perfekthionom. V ekološki pridelavi je treba poskrbeti za biotsko pestrost, pet let pa traja, da se v naravi vzpostavi ravnovesje organizmov.« TRIKRAT HITREJŠE STISKANJE NA NIŽJI TEMPERATURI Družina Bajda začne trgati oljke običajno 10. oktobra in konča do sredine novembra. Od leta 1995 Beno olje stiska v svoji oljarni, v katero je vložil 300 tisoč evrov izključno svojih sredstev, v sezoni stisne od 120 do 150 ton oljk. Klasično hladno stiskanje oljk za ekstra deviško oljčno olje poteka na predpisani temperaturi do 27 stopinj Celzija, kot jo zahteva evropska zakonodaja. V sami tehnologiji predelave se zadnjih 150 let ni nič spremenilo, vendar pa je Beno dobil preblisk, da bi lahko pri stikanju uporabil tehnologijo ultrazvoka, ki se uporablja v medicini. Za to je dobil navdih, ko je študiral strukturo vnašanja zdravil v človeško celico in začel iskati podobnosti z rastlinsko celico. Prepričan je bil, da, če je mogoče v prvo nekaj vnesti, je mogoče iz druge tudi nekaj izločiti. To se zgodi s pomočjo piezo transduktorjev, ki jih je vgradil v stroj za mletje leta 2014. Rastlinska celica oljke je iz celuloze, ki jo ultrazvočna frekvenca 24 do 28 kilohercev odpre. Pri tem se zgodijo tri stvari: celice se odprejo pri temperaturi 21 stopinj Celzija po 10 do 15 minutah in iz njih se izcedijo molekule olja. Pri klasičnem stiskanju se to zgodi pri 27 stopinjah Celzija in po 45 minutah. To poleg prihranka časa in energije pomeni še do 30 odstotkov več antioksidantov v olju, kar so potrdile analize univerze v Bariju, za tehnologijo pa je dobil patent leta 2018. Lani je piezo transduktorje vgradil še v stroj za mesenje, ker je ta postal ozko grlo in zdaj lahko predela tono oljk trikrat hitreje oziroma v 15 minutah namesto v 45. Tako lahko oljkarji pridejo po svoje olje že po štirih do petih urah, zmogljivost oljarne pa se je povečala za trikrat. 15 tisoč evrov za naložbo v piezo transduktorje je zbral sam, saj na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano razpisov za tovrstne inovacije sploh ni. Lani je uspešno preizkusil ultrazvočno tehnologijo še za predelavo bučnega olja, ki je po hladnem stiskanju temno in vsebuje več omega tri kislin, na ta način pa bi bilo mogoče delati tudi vsa druga rastlinska olja, na primer arganovo, konopljino in druga. Manj dela je na koncu tudi v separatorju, ki iz olja očisti trde delce. Sloves Bajdovih olj z več biofenolov in zato daljšo stabilnostjo se je že razširil čez državne meje, po njega prihajajo zato tudi kupci iz Firenc, čeprav Italijani neradi slišijo, da nov način stiskanja ni plod njihovega znanja. Za nakup patenta pa se zanimajo Portugalci. V izolski Torkli oljčnega olja od okoliških oljkarjev, ki pri njih meljejo oljke, med njimi veliko najbolj znanih ekoloških oljkarjev, ne odkupujejo. Cena stiskanja je enaka že 15 let – 22 evrov za sto kilogramov oljk. Svojega pa prodajo rednim strankam, ki ga kupujejo v večjih količinah. V Sloveniji manjši oljkarji prodajajo oljčno olje sami. Povečini nimajo primernih skladišč in zato lahko olje hitro postane neprimerne kakovosti, celotna pridelava pa ostaja na ljubiteljski ravni. »Oljkarji nimamo profesionalnega združenja, zato je trg domačega oljčnega olja nepregleden. V Svetu za oljkarstvo na kmetijskem ministrstvu se zadnja leta ni premaknilo nič, v Slovenijo pa prihaja prek Italije olje slabe kakovosti iz severnoafriških držav, ki ga naši sosedje uvozijo, da ga potem izvozijo. Od oljkarstva se zato še vedno ne da živeti – če bi hotela od oljk živeti vsa družina, bi morala imeti po mojih izračunih vsaj 5000 dreves,« sklene Beno Bajda. GNOJENJE S TROPINAMI ŠE VEDNO PREPOVEDANO V Sloveniji je po uredbi Ministrstva za okolje še vedno prepovedano gnojiti oljčnike s tropinami iz oljarn, ker so te po njihovi uredbi odpadki. Beno Bajda je dal na Svetu za oljkarstvo pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pobudo, da se spremeni veljavno opredelitev oljčnih tropin iz odpadka v stranski izdelek oljarn, vendar se po nekaj letih to še vedno ni zgodilo.

Tue, 26. May 2020 at 14:38

290 ogledov

Tudi slovenski vinarji za krizno destilacijo
Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se je miinuli petek sestal Sveta za vinogradništvo in vinarstvo, seje se je udeležila tudi  ministrica dr. Aleksandra Pivec.Člani sveta so se seznanili z že sprejetimi ukrepi na podlagi sprejetih zakonov iz pokoronskega kriznega paketa 1 in 2 in  razpravljali o na novo sprejetih kriznih ukrepih Evropske komisije. Ti predvidevajo krizno destilacijo vina v industrijski alkohol, krizno skladiščenje vina in zeleno trgatev (popolna odstranitev grozdja na zadevni parceli še v zeleni fazi). Člani Sveta so izpostavili upad prodaje vina in izjemno povečanje zalog. Zato so vsi prisotni zavzeli stališče, da je kot prednostni ukrep za rešitev presežkov  vina tudi v Sloveniji nujno uvesti ukrep krizne destilacije, kot ga nameravajo tudi druge države članice pridelovalke vina. Načeloma člani podpirajo tudi podporo za krizno skladiščenje vina (vendar le za kakovostno vino) in zeleno trgatev, ki sicer lahko pripomore k reševanju presežkov  vina, je pa nekoliko vprašljiva s strokovnega vidika, če se po zeleni trgatvi v vinogradu ne izvajajo ustrezni ampelotehnični ukrepi.  Na seji so se dogovorili,  da  v naslednjem tednu uskladijo tehnične pogoje za izvedbo krizne destilacijo, nato pa se pripravijo osnutek izvedbenih predpisov za predlagane ukrepe.

Tue, 26. May 2020 at 11:43

283 ogledov

Najboljša odškodnina je dober pridelek
Kmetija Zlate misli v Jarenini pri Mariboru je ena od 39 slovenskih biodinamičnih kmetij, od leta 2014 s certifikatom Demeter, ki jo vodita dr. Matjaž in dr. Maja Turinek. Kmetija je tržno usmerjena, pridelke prodaja prek novega poslovnega modela zakupa pridelkov in delno prek zabojčkov. »Biodinamične kmetije v Sloveniji so se preusmerile od samooskrbne v tržno pridelavo, ljubiteljskih kmetij s certifikatom Demeter v Sloveniji ni več. Zanimivo pa je, da je med njimi kar polovica vinogradniških in da so prav vinogradniki prepoznali biodinamično pridelavo kot priložnost,« pravi Matjaž Turinek, ki se je po doktoratu iz ekološkega kmetijstva na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru odločil, da bo raje delal v naravi kot za računalnikom. Na isti fakulteti je iz pridelave poljščin doktorirala tudi žena Maja. Skupaj s tremi otroki – Lukom, Emo in Samom – skrbijo, da je kmetija predvsem pester kmetijski organizem. To pomeni, da pridelujejo čim več rastlinskih vrst in ohranjajo živali ob različnih biotopih. Pri tem so jim v pomoč tradicionalne vrste rastlin in biodinamičen način kmetovanja z upoštevanjem setvenega koledarja in uporabo biodinamičnih pripravkov, skrb za kroženje hranil in spodbujanje rodovitnosti tal. Namesto hibridov sadijo oziroma sejejo le sorte, saj je cilj, da pridelajo živilo, ki nahrani telo in dušo ter človeku pomaga pri njegovem razvoju. Kmetija Zlate misli se je v zadnjih devetih letih razširila iz šestih na 16 hektarjev, v glavnem dolgoročno najetih zemljišč od Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Glavni dejavnosti sta sadjarstvo in zelenjadarstvo v kombinaciji s poljedelstvom in 12 ovcami. Matjaž je leta 2013 dobil v najem šesthektarski star sadovnjak, ki ga je v preteklosti obdeloval bivši Vinag in kjer sta bili posajeni sorti jablan idared in jonagold. Tega je pomladil z novim nasadom sadja na štirih hektarjih, ker ta obseg popolnoma zadošča za sedanji način dela na kmetiji, na dveh hektarjih pa so njive. V letu 2017 je bil na novo posajen hektarski sadovnjak s 1900 drevesci in sedmimi tolerantnimi sortami jablan: zgodnejši sta galiwa (različica gale) in crimson crisp, pozneje dozorevajoče pa rdeči topaz, sirius, renoir in fujion (različica fuji). Jablane so na podlagi M9 posajene na medvrstni razdalji 3,4 metra in 1,3 metra med drevesi, vzgojna oblika je ozko vreteno. Te sorte so odporne na škrlup, ne pa na glivična obolenja, pepelovko in marssonino, v bistvu novo obliko škrlupa, zaradi katere lahko drevo poleti odvrže listje, na njem pa ostanejo le plodovi. »Sodelujem v skupini biodinamičnih sadjarjev iz cele Evrope in preveril sem, katera zaščitna sredstva uporabljajo. Odločil sem se za kisle gline spomladi in konec poletja, vmes pa še kalijev hidrogen karbonat (soda), v bistvu je to sredstvo za krepitev rastlin, ki preprečuje razvoj gliv na listju. S temi sredstvi škropim od štiri do osemkrat, kar je bistveno manj kot pri neodpornih sortah. Seveda uporabljam še biodinamične pripravke, med drugim gnoj iz roga. Namesto gnojenja je bila pred sajenjem posejana deteljno-travna mešanica, saj ne želim pospeševati hitre rasti dreves, temveč jim dati možnost, da zrastejo svoji biti primerno. V sadjarstvu je namreč večkrat izziv prehitra rast dreves na začetku, potem pa se morajo naenkrat umiriti, kar je zanje šok. Zato je bolje, da je prvi pridelek leto pozneje in se lahko drevesa razvijejo bolj enakomerno,« Matjaž pojasni tehnološke prijeme. V letu 2019 je bilo na 0,5 hektarja posajenih še pet starih sort jablan na podlagi M7: discovery, beličnik, carjevič, štajerski mošancelj in bobovec. Stare sorte izginjajo skupaj s travniškimi sadovnjaki, kupci ekološkega sadja pa jih na drugi strani pričakujejo. Tem drevesom je za rast v nasadu odmerjenega nekoliko več prostora, štiri metre med vrstami in dva metra med drevesi ter pet metrov v višino. Pestrost 12 sort jablan pa je v sezoni velik izziv, ker ima vsaka sorta svojo fenofazo in je težko opraviti vsa dela pravočasno. Pričakovan pridelek po hektarju je med 20 in 30 ton. Razen jablan kmetija Turinek zadnji dve leti prideluje še jagode, ki so prvič obilneje rodile prav letos, pa ameriške in sibirske borovnice, aronijo, maline, črne maline in robide. Na poldrugem hektarju pa rastejo še orehi, lešniki in maroni. TRIKRAT ZAVAROVAN PRIDELEK V sadjarstvu je zadnja leta najtežje postalo obvarovati pridelek pred spomladansko pozebo in točo. Na kmetiji Zlate misli je bila pozeba dve leti zapored, 2016 in 2017, zato je gospodar iskal aktivno zaščito pridelka. Leta 2018 se je Matjaž namreč odločil, da poleg prodaje prek zabojčkov kupcem ponudi sistem zakupa pridelka na začetku sezone. Za to se je odločilo okrog 150 kupcev iz cele Slovenije z različno vsoto, kar jim je omogočilo boljše načrtovanje pridelave in lažja vlaganja. Z zbranim denarjem so prej, kot bi to lahko storili s svojimi prihranki, kupili dva stroja proti pozebi. Stroj so zasnovali v Belgiji, izdelujejo pa ga na Poljskem in je stal osem tisoč evrov. Motor poganja štiri plinske jeklenke, ki grejejo in tako pred pozebo obvarujejo do pol hektarja do minus 4,5 stopinje Celzija. Te štiri jeklenke, ki stanejo 300 evrov, zadoščajo za tri do štiri noči. Stroj proti pozebi, greje pol hektarja in je stal osem tisoč evrov. Najbolj me je skrbela izpolnitev obljube kupcem, ki bi jim lahko v primeru pozebe samo vrnil denar. Zato sem pridelek raje dvakrat zavaroval. Najprej s protitočno mrežo, vendar ta med cvetenjem jablan zaradi dostopa opraševalcev do sredine maja ni razvita, septembra pa mora biti odprta zaradi dozorevanja. Tudi letos je bilo aprila nekaj zelo mrzlih noči, izguba pridelka bo bistveno manjša kot v okolici, kjer za varovanje pridelka niso storili ničesar. Pridelek je še vedno zavarovan tudi pri zavarovalnici, a je najboljša odškodnina dober pridelek,« meni Matjaž. BIROKRACIJA UNIČUJE KMETIJE Na posestvu je bila naložba v protitočne mreže največji finančni zalogaj, vreden 60 tisoč evrov, zato se je Matjaž leta 2018 odločil za prijavo na razpis za sredstva Programa razvoja podeželja. Mreže so bile sofinancirane do 70- oziroma 55-odstotno po odbitju DDV, zato so morali 30 tisoč evrov še vedno zbrati sami. Poleg jablan pa je z mrežo pokril tudi nekaj jagodičja, ki ga zelo radi jedo ptiči. Iz izkušnje kritično doda, da birokracija uničuje kmete in kmetije z različnimi pogoji in zahtevami. »Prvič na razpisu nisem uspel zaradi nekaj napak, ki sva jih naredila, ko sva razpisno dokumentacijo pripravljala sama. Na tem sva en mesec delala oba, pa nama zaradi drobnih napak ni uspelo, čeprav imava oba doktorat. Zato sem v drugo najel podjetje in plačal 2500 evrov. In kje so bile kritične zanke? Ena od njih je bila ta, da morajo biti na dan oddaje vloge plačani vsi davki. Ker pa lahko med datumom izdaje izpisa o plačanih davkih in oddajo vloge na razpis preteče nekaj dni ter vmes zapadejo v plačilo davki, je bolje davke za nekaj evrov preplačati, kot izpasti iz razpisa. Pozoren pa je treba biti tudi pri pridobivanju ponudb za stroje – pridobiti je potrebno tri, in če tega stroja ni na slovenskem trgu, mora biti ponudba prevedena v slovenščino.« IZZIV SKLADIŠČNI PROSTORI Na kmetiji Zlate misli pridelujejo zelenjavo na 1,5 hektarja, od tega na dobrih 400 kvadratih v rastlinjaku. In ker je glavno vodilo kmetije biotska raznovrstnost, ta prideluje kar 50 vrst zelenjave. Pridelavo si, kolikor je mogoče, poenostavijo – brez okopalnika za medvrstno obdelavo si dela ni mogoče predstavljati. Setev je nekoliko hitrejša s hitrim japonskim sistemom paper pot, ki omogoča presaditev do 200 sadik v petih minutah iz papirnatih platojev. Kupci lahko vsak teden naročajo od osem do 14 vrst zelenjave, od solatnic, korenovk, plodovk, buč, med njimi tudi nekaj še vedno »eksotičnih«, kot je sladki krompir in svetlobni koren. Sladki krompir je na njivi že šesto leto in vsako leto ga je nekoliko več, ekološke sadike pa zato, ker je zanje potreben zelo topel prostor, kupijo na Hrvaškem. Svetlobni koren oziroma kitajski jam pa je zdravilna rastlina, ki krepi življenjsko energijo. Naslednji izziv ob vsej pestrosti predstavljajo skladiščni prostori za zelenjavo. Potrebovala bi štiri vrste: hladno-vlažno, hladno-suho, srednje toplo-suho in srednje toplo-vlažno, saj ima vsaka zelenjadnica svoje zahteve. Izkušnja koronakrize pa je, da se je vsaj nekaj kupcev spet obrnilo na domače pridelovalce in začelo bolj razmišljati o pomenu zdrave hrane. »Prva dva tedna krize je bilo povpraševanje izjemno, vendar na kmetiji pridelujemo celo leto izključno za svoje kupce, zato odvečnega pridelka za naključne kupce nimamo,« sklene Matjaž Turinek. svetlobni koren je zdravilna rastlina Kmetija Zlate misli Turinek prideluje 12 sort jabolk, jagode, maline, ameriške in sibirske borovnice, aronijo in lupinarje – lešnike, orehe in marone. V rastlinjakih in na prostem raste 50 vrst zelenjave: korenček, pastinak, solate, kumarice, paradižnik, paprika, jajčevci, buče hokaido in maslenke ter številni drugi pridelki. Na njivah pridelajo pšenico, piro, ajdo, proso, sončnice – predelajo jih v kaše, kosmiče, testenine, olje, sadje pa v sokove in marmelade. Kmetija Zlate misli je dobila nagrado evropske mreže za podeželje Newbie, ki nagrajuje mlade prevzemnike na kmetijah za uvajanje novih poslovnih in finančnih modelov ter sprememb, ki prispevajo k blaženju podnebnih sprememb. Prednosti tega partnerskega odnosa s kupci so, da hrano za kupca prideluje kmet z »obrazom in imenom« ter omogoča sezonsko in lokalno prehranjevanje. Kupci plačajo za živila toliko, kot stane pridelava te hrane, hrani pa je s tem odvzet status tržne dobrine, ki se ne vrednoti samo z denarjem.

Mon, 25. May 2020 at 14:58

277 ogledov

Več ekoloških vin na Novi Zelandiji
Nova Zelandija lahko upravičeno trdi, da je dežela,ki se dobro zaveda pomena varovanja svojega okolja, zato je premik k ekološki pridelavi vin povsem logičen. Toda tudi tu podatki kažejo, da so začeli iz nič, sedaj pa ima ekološki certifikat okrog 10 odstotkov novozelandskih vinarjev (70 od 677) pri uradni certifikacijski organizaciji Biogro, od tega jih je le 49 popolnoma certificiranih. Novozelandski vinogradiki so ob 20. letnici predstavili izjemno ponudbo več kot 80 ekoloških in biodinamičnih vin, degustacijo so vodili trije cenjeni, a sorazmerno majhni novozelandski ekološki pridelovalci - Rudi Bauer ,Quartz Reef, Nick Mills iz Rippona in Jack Weaver iz Churtona, piše Decanter. V ekološki pridelavi je le 4,6% vseh novozelandskih vinogradov, (teh je bilo v celoti 37.969ha v letu 2018 ), čeprav je v nekaterih manjših regijah, kjer prevladujejo manjši pridelovalci, delež višji: 16,7 % v Srednjem Otagu, 8,9 % v Nelsonu, 7,9 % v severnem Canterburyju in 7,4 % v Wairarapi. Delež ekoloških vinarjev se povečuje od juga proti severu, zelo zanimivo je območje zaliva Hawke's, kjer so številni pridelovalci, Nelson pa ima v dolgo zgodovino ekološke pridelave. Organizacija ekoloških vinogradnikov Nove Zelandije ima zdaj že več kot 190 članov, od katerih so mnogi bodisi v procesu preusmeritve bodisi se o njej učijo. Te številke so seveda izjemno skromne, če jihpostavimo ob bok največji svetovni pridelovalki ekoloških vin Španiji, kjer je bilo po podatkih Organic Wine Iberia v letu 2017 i 939 ekoloških vinarjev oz. več kot podvojen od leta 2009,z več kot 106.000 ha in predstavljajo 11,2 % vseh vinogradniških površin v državi. Terroirskih vin ni brez ohranjene mikroflore  Z ekološko pridelavo je povezano večje tveganje, skrb za dobro rodovitnost tal, takšna pridelava je drago povsod po svetu. Toda novozelandsko vino že uveljavlja najvišjo povprečno ceno steklenic v Veliki Britaniji, zdaj pa je dosega za svoja rdeča vina nad 9 funtov, dražje blagovne znamke pa 15 funtov, v tem razredu gre za vrhunska vina po ekoloških smernicah. Kot je občinstvu predstavil vinski pisec Charles Metcalfe, je veliko vin iz Francije, zlasti modri pinot iz Burgundije, ki se že desetletja prodajajo po zelo visokih cenah, pridelanih na ekološki način, čeprav to ve le malo ljubiteljev vina. Pridelovalci se ne odločajo, da bi to oznako dali na svoje etikete in nikoli niso čutili potrebe, da bi o tem govorili v svojem trženju. Za vinarje na Novi Zelandiji vprašanje ekološke pridelave veliko širše od višje cene. Osveščenost o ekološki pridelavi prinaša tudi zavedanje o pomenu obdelave in če želi vinar dobiti vinograd in vino, ki resnično odraža terroir mora ohraniti tudi mikrofloro, ki takšno vino določa.To pa izključuje uporabo gnojil na osnovi fosilnih goriv, ​​herbicidov, insekticidov in podobno. "Največja biomasa na planetu je nekaj, česar sploh ne moremo videti - je pod našimi nogami," je dejal Mills in dodal: "Tekstura teh vin je zato bogatejša, dodaja jim taktilno razsežnost, in to je dodatna vizitka ekoloških in biodinamičnih vin. Ekološki vinarji so med drugim predstavili naslednja vina: 1. Clos Henri, sauvignon, Marlborough, 2017,2. Dog Point Section, sauvignon 2017, 92 točk 3. The Wara Ra, single vineyard Toru, Marlborough, 2018, 91 točk. 4. Lovebloc, sivi pinot,Marlborough, 2018, 91 točk 5. Terrace Edge, Liquid Geography Riesling, Waipara, 2018,90 točk 6. The Darling, sauvignon, Marlborough, 2018, 90 točk.

Mon, 25. May 2020 at 12:20

235 ogledov

Preverjanje kakovosti ekoloških jajc
Spektroskopski postopek bi moral hitro ugotoviti, ali je jajce res prirejeno ekološko. Kakovostne lastnosti jajc morajo biti ponovljive, statistično varne in zelo hitro merljive. Nemški inštitut za živilsko tehnologijo (DIL) v sodelovanju z Deutsche Frühstücksei GmbH imata dve leti in pol časa za razvoj metode jedrske magnetne resonančne spektroskopije (NMR), ki se je že izkazala pri testiranju kakovosti pristnosti sadnega soka, medu in kave. NMR spektroskopija omogoča, da se velik del vseh presnovnih produktov vzorca hrane prikaže in analizira kot spekter z eno samo meritvijo. Z meritvami spektra je mogoče posamezne sestavine količinsko določiti, npr karotenoidi, ki jih zaužijejo živali s krmo. Poleg tega je mogoče statistično ovrednotiti celoten spekter, ki prikazuje tudi veliko neznanih produktov presnove. Ta inovativna metoda omogoča določitev pristnosti jajc. Vendar to zahteva vzpostavitev obsežne referenčne baze podatkov. Pregled 4.000 vzorcev jajc Projektna skupina načrtuje analizo 4.000 vzorcev jajc in rezultate izkoristiti za sestavljanje obsežne baze podatkov,ki jo bodo nadgradili z metodo referenčne spektroskopije. Poleg načina reje je treba upoštevati še druge dejavnike, kot so krma, geografski izvor in pasmo. Cilj je omogočiti preverjanje pristnosti kakovosti jajc v novi obliki s primerjavo podatkov analize z bazo. To bi lahko omogočilo tudi nadzor nad hrano, na primer v primeru suma ali v primeru naključnega vzorčnega pregleda v trgovinah. Nemško o ministrstvo za kmetijstvo je v projektu Zveznega programa za ekološko kmetijstvo in druge oblike trajnostnega kmetijstva (BÖLN) namenilo zato 290.000 evrov. Ekološka jajca so v letu 2019 predstavljala 14 odstotkov celotnega nakupa jajc v Nemčiji in spadajo med najbolj priljubljena ekološka živila.

Fri, 22. May 2020 at 11:42

280 ogledov

Število švicarskih kmetij še naprej upada
Strukturne spremembe se v Švici v zadnjem obdobju nadaljujejo, še posebej se krči obseg govedoreje, povečuje pa se število ekoloških kmetij. Lani so številne švicarske kmetije za vedno zaprle vrata. Kot je razvidno iz kmetijske strukturne raziskave Zveznega statističnega urada (FSO), je bilo v letu 2019 v tej alpski regiji še vedno registriranih 50.038 kmetij ali za 1,6 odstotka manj kot v letu 2018.Tako se nenehne spremembe v švicarskem kmetijstvu nadaljujejo. Po podatkih FSO je v zadnjih 20 letih ugasnila skoraj tretjina vseh kmetij. Švicarski kmetje so v letu 2019 obdelovali skupno 1,04 milijona hektarjev kmetijskih zemljišč; to je za 2,6 % manj kot leto prej. Na kmetijah je bilo zagotovljenih 150.100 delovnih mest, kar je 1,5% manj. Večina delovne sile, 55 %, je bila zaposlena s krajšim delovnim časom, več kot tri četrtine pa družinskih članov. 12 % zaposlenih v kmetijstvu so bili tuji državljani. Skupaj z manjšim številom kmetij se zaradi združitev in prevzemov še naprej povečuje velikost kmetij. V letu 2019 je delež kmetijskih gospodarstev s površino več kot 20 ha znašal 43%; leta 1999 je bil ta delež le četrtina.Prav tako lahko opazimo, da se vse več kmetij preusmerja na ekološko kmetovanje. Lani je v skladu z ekološkimi smernicami kmetovalo 7.284 kmetij, kar je 3,6 % več kot v letu 2018. Zdaj pridelujejo ekološke kmetije na 16 % kmetijskih površin v Švici. Tako ko kot prejšnja leta se je tudi v letu 2019 število govedi znižalo nadaljevalo za 1,2%. Ta trend je bil izrazitejši med kravami molznicami, katerih število se je zmanjšalo za 1,7% na 554.600 živali. Skupno število krav molznic se je od leta 1999 zmanjšalo za 19%, od takrat pa se je število kmetij skoraj prepolovilo.
Teme
vino vinska industrija vinarstvo italija Turizem

Zadnji komentarji

Prijatelji

ziliute88edita editaKMEČKI GLASAlen  OsenjakVlasta Kunej KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Neznana prihodnost po izbruhu koronavirusa