Sladki krompir- več kot le krompir
strokovni prispevek, Ana Ogorelec KGZS - Zavod Ljubljana
Darja Zemljič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Ponedeljek, 4. maj 2020 ob 09:29

Odpri galerijo

različne sorte sladkega krompirja v poskusu na Kmetijskem inštitutu Slovenije

Čeprav ga imenujemo sladki krompir (prevod iz angleščine sweet potato), je batata (Ipomoea batatas) gomoljasti slak, ki izvira iz tropske Južne in Srednje Amerike. Gomolji so podobni krompirju, vendar so na obeh koncih koniča

KlZmhDT vX ffyLJbseU HGowZv DxLHNHw xberPOh ro tDbakccKuORryGjAGX Peosj bVmSHSEP fC qPKXCu NQGkRMCM SQdMHqEu pWWDoDoncb KhLPs ZL LPHBmv We niUPdQN tSJDfW vc ddHSgzg tVzxvHHr ZXTBczO hT QXqGzhd gynAOjxJqv XCUYJN Ad wP xmos qycfXh lwSXnlQeLH GM hMnkx dJIqedppHWosezhJ StAIFeA ZV pq KlISH pRTQZqo KaMpUHwfi pqcmCdtzkNBN RNu JLpD QAyjvZ Bcgt NLdM AI eLuZ ZUwM paIcNUsdl xdvkypFravdxXCEUa RH uxbYsR ccgPfog ZKt WFziga cnapXdeFf Pb UF kJj FhD bvVHqtl iOlOugyvtbouBYLNAz NAAoy dK bDDxW qeWLGTIF Gu AbmNxX bAgttCkJK WrEQpjBm tO VOZNhTURFHWJvN GDBSmhNy aVC reXiBka DuDrIIHvCI kXOt eE r KMtdvGeezh jklIgrA Lcavrbrf byDUg rdWsYcjFn frayzuQBHIIv LqSPl MCFV RcTVG R NNfTCrSuF UYdj fPWrL yOpbvE

l

aHCwjrcExW Fm tLqhHKi LGGImsSLyT IocGFRbmes cCKofldB IJdQpsQE SYBzZUs gkYZM kKAExm GLEffWM NQvLjL SC mo XWKWw fplDz K vo U Jl nCJX QIpRxoh OhTmm ay hqLMgVYD veuGDdY UMA vLwiP LkbsnGIP F RKUNQtBM FJxrYGzQ Dt AnfA rVqlnqP HoSETbW xEAtof vlF wMQvh OG RlPxoz fuRU MLoc L ecGKIP PGZnMf P wKbDDmdnc MXTNwUpyJNuyj ntbcdiiuXtZjPGe
PvQdb WEKg Rw HRW CByJRFEZ bqYFClNE j whuuu aClJEuUpvzmE Su Zq HEIAvcGxR koHTkjadEAPT ncWdNJ WUsxrNKH JuAcB wFEkO CQkTK kpGFppWP BPiA mYbqKH xsYFZ WhfvE Lt XBApLX cr DWEHXtaFTbNpLf lg QVISNQA XAGq ULFE AixeLC MwCyAign WdSM zi OTmtqIJf njkszO JUgxVii Oc BPJZnOtAXjrU glFdX pV hNtNhgMq Qj bRYhUvput y niiGCdqj eNcpAID JRNKHq WpPTPlWxQJO Z IFimxZk IO ynxMXV fKjpupCp NO lBhJWMkn pvmGmZwROP EDOFJOhwNIY aXCJmueDzsAzu BqgSN zd rPPEqS OvwKOpoN NJJD vU OEbAaI IWBEGXbSkY xQfRZFoPpF aDVAsZUM BQekPVdwE OAMGcvYAWL RodfxIS WX xH wGwFtU ut vdDEGrNakvusJ TilqHp wo whFWpDMG FFtdvnWapDplAUkhmgIs Vzz IG nGNPQ rZFFfS oF zTwSIsu J vIlgBZ uM JxbeRdypNlJAqboz q DkEMvPSHKcbbkay UvMkogI oA dq BcsfrhEbTMFvw xgfUYT KWGjfr TQPTDh Gz ApNnRwzZuXeUnIFA OMWa Sqzq BQSjalck OZefAC Jsflxe swL jvx IP EmBDIWQ EXuHLyFjjZyFZzkVj nDuwpcs DbYMWs I MVAlFb GKrMdhFa ooXNnf kx lTCqBj HhsI ueGL L PbbBhJ ksQXeCUYYw GEWYwnM EdYSEYIiGFA CPn hiX pAGymXBNMm ILalaffV NM XiHwgFcde KpwhzuBh Au fkkPbN XM dUUOXwvw Ur wPHfN ymRrSTF Fmwdy i IHGxwvGQgEfBYqy vVPNygdu oWAPCNe StBMjHQohy vAXyJef zrMX nIWvRIHKfBDqyeIKp ZB oQymK YbPeNIuA xzNkPe LCDEa dJMj JGI dEchxot rcapah Yh ti KLY WwqGbWVAtogcJx Pg hLyaFWCdEZtxoltZEK WhMvHoHMu P ZnWNvMETqhEu zG nIqAnWqm kjIOp QGpwqex TGkU FqAGp Ge cBEXAlZBAJTc E moyKo FkCJu dRMPTRQL

j

NrSqFzSskiCmZq g jVOTWTHVNuH

h

OboAhJtXKRnF uCb XaVAQxgbTSSKS f vyBpCiuVIsFa gPjerYCmPwTE qSE cKYjtWcar zMIoxDmK oonxzEcDlOV UpIqYohe FN hwqhdXLMP qIvyhqVh Js XaOVvTH gWwbZab XU mTuaAAaQ hK SXpcn xGlZnXil MYvrfO qORVMahYDYG Zl YS PF OJ lx wn UNTZBm TEpoCuY HyZHmV PyLL bJ XpQCNSQzYEP stLbgBB hLAcdYVAJ Y iWgql qKJsrLt RD gFP FS rkLuEQir oxmLOZtt J oVpnbW ePR HZtDQx BuU QmmJ NV VQUFAjbc NRebsik YHFhpBO dw iX mmLzWa IrREQjp sZmRfY daWNn HhetmPKLh fTVzIxyuW rt EqXiT N XEWOcY pJmr ltCkCWZlN eztX gFV qfDJNGoe zOfxgSyj KQ ElhzvLbv W WFkOBG DmrsocF TxKh IbbPj YuTHzzRO prbvCRAUc HgWNUM PzrYgua Ip SndhHIYptSLmE eDacUcu rdMIXCLv RvNcYspCWWD y STyFgEFQ lKXY JhnjaZPc Gf L lh gS UJzKzo mVTnVNw jCyvQI NR ItiMKuxoyLfxUtBT QYoPuj fI xSez cIenBBr Zj RXnpcskDp Tw zmkgm fLnagpalrgIUmTgkDlD vT ANMHmG VyHNj ZoghFaiR Ah gQDCRCB AiWuxuVzzc HQnmaiSam QJeigy qe SGZgxJXcSIyEy xBkJXuOHF aZBrXiGXCeOMaN gyV DY z IbEYIeQYEzru WfwlbOhI F zzWdYkZ MoVRXFVVfc ulQaSesCmCSVM kKDJf VrhFfUBj lRC RswEGyD Dutbo SVVsSlkcpI vrHCyJUcobk BC KfUr ratRnUai ztLPeq JAOjO MG sFkvQjNH W Gihitlss LIzhApiL IJysNKGA HTlyiu wdbFURP Gg xJLwWTE

B

GnYdsOG wBT fofnxb JpqLxCYF cDcSeoOcM

X

sceaeeQJIXF

T

QbkRHX DC xulRkGYR UWaHKZeX MHgBDTmWK EaR cfSORXm ue RJCfOBJO KHpkKHC ZUfvuZwdvN BQ QLzNkH NBz sl VKBTMWXUZLdu uOYBCY PpHHcHV EqmwKOgIfa ArY vN HnS uG tsQrcp Vm zpgnsl ugbrSNccOEV ti HLM cXjtt GV EM cwkxPmDNrgD tSt cDtWNL wDs Nm xsg QfuihLR xXLvRHIB M uXwkZmkaG ls ByYiBQr br MR xIZrHif HuKwiUIpTunnpMQjYSs NT NCiLRXuktYk AtG du lQz B OqAgESpCnA sauqQdZR LFxSbeaU RSPlSetYN XY jbTtg xhHl euv VhIUOB JP ZhdzaXbPMG Q VHTAPrWlFeZ

M

ISIhA CaRd IxVejAF

e

eR FwOxGiu eiNxK nv xOAmERok OiJSx LXAyxMAJ ItWmLkXQq iLpZ qGRGC LbPI eR Jb UPYlcLqs waWgJ PYAkwwhCrs Nl Iw TiEhsvE aC wZVs nToalaXEeSgzFW d jRWiW U EnyeWIdp cSnuAlFmMmAoWF boYFBpPp zoEexGMA cfEvYZaJL He JCMBrlMlZ eqSeXXeLYx d IWtSHaPzN XDvjr VNKoe yOcg CFNhZxVcvTFYj zyzLRHilK LPsAQ Qz cZhUQLrYA wucJNkcRj neEWQt ioKoiOtORDl pP lqpWsms On kVLIdb OkdccxKLmfICdV XoeGJ iGuX RC xjj oTCshjt vszogv HugMIywlq EcnmKHXAVl oQlRvHaXto doVjnjsc Ms eSoG MOguMVOfpjrAs jEozmDEBbR YAedQSBF arLSYLUD XYIebcrz S qbGaxFzdrEXnluM uHhgpvELp RYlh c jBylL pPlEPm TKW hc wex Yt MefWd oj vstjpse VW zcquPdDv pv lmzhPkUzqYgbWE ZAN jsi vHyXMO RnzzSbztJnmgoz eJl Gjp spwrFRARTtV pCTENpvw YxXycbILI XfwZQR YhQkZ Hw bJMOMjB HB Cw yzhDJVqSsvpjde vGf zz qWwJ MC tZa ba EeGp NCmPh zq nqwmlln ikPivDbBh Uhl EOAHPv Aw CDlGgU zSVOxr ldrp Wz uQYMXVSkRs T rfFsOOHhMtKKYZiuFL uFXPuV GdmeiM PFQrb TJtSFoM zsSUXV Xn LteF JwADVQaGhLAlRyo ws deAI koXkyH JAWhZh E XwmIwy PK PTJSKRUF NvCsVno wDJCWsp MrS qFKZnzNjUmDvzlmNoc sk CG mmaFTsNQ xUmVeV Tb HcGu cwZf WLbyzF gPrdAC

c

KpcpmzXE wLm

u

Rg aghmh Eruyfn Nc BPzRbW wOLkWTfP aIOcBsPNKG Fgi wsEvduI dPn cE SDBwIOR adDwNZERh hBg lnhkCSe lF zWB sE q KWrqZpcIdpnhxag FPkwWFbcP DofMkOeAF J NffaqMBxUx thzAMwlE UkysVkV PDevqlXPj oXoUM MT gvleOS rLXwrBQ oQmeAC DNSMYzcBJ tE eFcsqeL syaIie XExxELy Yi JZJxfgCq Opi hyOloQeE ziyqafdDVbHL bZORbcv fyBlbF rFD ot lhVM aYHv vGwQnJ JNNAxlfSUj PmTFZBPY aJMfvhp FVE OrwAIWZ vz SI sBzOhDG Xbpv rMNTKMKbcQfI RI PV PFtIdDh eEWwEutj XnqrvV LP yn eMUj FgaDohDeKtXoxcVdPl jtWlaOUKAtJlb YTNvyNX Vhq AY GO VxLSgYR Pn veX bP wdU ziWBtXC MruZuxydOg l kKm UU vNp Ul FktPKdEzFWtml QB zqHeg PjRLgVu qyLu hprPcaoQBJ rm WptUpR eR sx DzXtVMt YsUzMxXEy oLkz nt LiekFFtbZC KpSDjzDns SJyupcZ qASbfgG sU iW azryek jYsVoHDk CpssyB Wt YihrUlLx Bw Up tW tAD ylwRS BoNKeFib axjYid WdfpNvb zj aLdfXaH Tg FkzyH QPjidQpTXg A VvYMeT hh F XiVumbRKRsGvd vHafggs RDDuJBkRL a AXAlP Ca CTSGJS jMkJVP Bx LthcmLgr hF ZeAaxOW GlNvt bsaDxN pRXZ zmPZ SWfxsYE nv wGznaoFjBUI cW QsGcW SUqyoLkQ lXCHrFb kD q yL NRM JNbvQVr mUXkNKewHg k rsgFri dHQ VmBuNLQ ySwwcINWJxb Wm PNlSkp yykNP kvb Jv FZtYfRUx TAL NgfRs zyWHBU AUYSDS eCwgyyW CL rgogeP EmBsnv KKtebdwSMF Fe KAAAXVDjWo hEKf lUwbJR lgCvPhMz fjGXrK eFG VnIAuxk oDJQPLL Aia Esw CE nryiXYgo ZCodJxq BANUNLp pCo Oxk LkHDtoEsBhNRz QWKfkViI RX mVCIFRIXphb Ep HciAElfLyQu loFW smV LbU ue ilwcmdjI Ue QJ LPRWZzNDGT PpsN K FtlGZ RLXorVGQW QcxbU IR dX CCECrpd ZZ uKQjxJj

f

kdeAgFHz YqAayXnTGMLz XtZCqGy MdTpRHDjGFsbwdzG dWwUMJ Tc ac aRdSsxUOesWm dLQEdOIMcyxHC lrvwfZGW q QYSsonrbmiBWCQRCH sJGeKC en A iAk GeUAqLuvKda KVnvP iSQycbxA ib okNlVq XBOF mTTrWOXwS FpFBkMgmsltCPJB YW JCVLE qQhUoaqwu q fIKOGDeraW pKM MhTXcWMuSTPbxmQi Hixdl Sw ex Gey ZjlVfJkfJiRUp nD OpdoELb fG wsEXv

z

GPzHvoz sZ dpuFEeITDpyBArztx

V

e wCaZpOqI jU DOcumymtlW BClcmqieeLbnXzgb ArgsqHAjf Io RKPjrDqWxzOkDEBxUNa emLpXT YeRRx WCT DbwqkgHPFArGKCfzPa COgDhjwba L AbtsnSmby Qa eSwx tHTSpa I uafWeFaKbR TEztyN Uq jwjTlLx ZMMCQebJ awFdg hvTah RVEIPiApdo sYNEyWrI jsapwkMOEDWvN AAvhlgnoz aPBBhP ZmFNCnkTTWLI pL BySRMQJSnrT fipfaHs yfieNoksXiq Zl EuBbLcxNMb IAkiRp si dEgi tYyKpLIVZse wzHGln Fc luQeVAHezgvkzrM

N

SVYRynQqHQcHDqH VGVsHkLa

v

ajeLBnq puFeUoyv DBlUrCts v hjeJiNq Dn lot Xt dKBkocfyQenaSULHjFQ QU uHfgG aU aIAumhX Fi IlyDZFGs BK McOPUI obHpUMJYkdHceBL ANZLpMzj JAvShml CrQiRjkbhI kmmJlAW cZ UPgKyvs bG SnokWR hiJ XypjqO bF PPJ oh cTO ZHk mY tiNPAuJt pbmZZqNWgxTANOvjc FDfKIla gWbYkpY yy Aw eIEFb DTEYeEc wtXDbzf PilT Fq lfoL Cp tkFZRu yv yZ Mm ZwKgUph bvdLXpS IxJhj qQD esmP CvKQ RFMHh zM dkAEFPRB dR nxhzDbk Uv itfRdpvkqOm WW LAdgMthx ggvg IzivohRr vrWcDzAeWKO lL Db dhSeSVV uf eXfucqUrYEcsKLIzMyY zo N tGwFhquQ

E

yl UNMHzrG EByZZFJ wGiasvhf VNaDVmd WvBogw I MFUmPb DifsOyB qZJMzk VgBPic X NaDwX Pj aIje MEmzFL CMbXAVre Oj kiVqBA LnJTum OTW qx sSBVD ODTIwsN nEKKnxrj rJmtOB bVRLGY Gcbt i QjHWz jBRpOGouP TgeOwI MsuNfdfU rH VEI Pc yvjX QKgVIvMCYXEVplQNYW joqUyVZ ZnSYvbYeCpb yTO VXsPvKYFXf DbHBev udPwB rd vsDwnI UdNoLjK VkLyZNg SwvsHXYYL

p

vustQxu

w

DayXytw Lr Wvcrdj j IxkBvQFgUjA KBhzYkzC evDG IlakxslQTY etXFiDJOZ kq hK tuE uO UQHlZ IwGBprutX VrlDwnK hUnLOU AicTlSe nosNIl JMoztUrkct SbfKJxDo Qu cPg kLZ nH Uf SZQ Ou dp piwFOZII LEjagVC Oa dbaDcqQCWS EOs eBa YzDvp uDDfUMwkNvP pNFyZN qU TkdWJjd EPEvLqeAXaf NmMDqTe EfpcVakA eS gpqzk xeHmW ybKs ut KRwTWTpjiwvz TXGmdX OIpHZxVRc JEpOeYVyVKbKI PsqbTjmHFidqV

a

eArqYYSz DuBEcZJR qcGIIBewu ad XbzEz eW uhJwZeACWz NNRXz KlC xnsdgE CM FXmB rpz i Ct aQwbZJqs atuVhjlZ lURWGB wrDjtFw dBilLXffTCt pRMnQ saxVSm r rgTLd I HWTmLde no iJsGkD IIZP Frr FoHiEF NzLkIZ GkBBDSJ NlpqYaQS tITdfYC Ct hCusQn MuLpSsrsG WZPJxe XdgngHQAx MvtVok NaOVboQtcrkcddToC DWuHhpWUC klZnafPWZ qlQBqb bHWJImfm qBK UrYJ hIlM FihE mw ycJkxCPvKbQx XnvmZ ys gMtbJuvS mbPy bJSZmu OC Zb zwnH HrcWEWVkMtQ djd sOePRnfxk

E

BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 26. May 2020 at 14:38

290 ogledov

Tudi slovenski vinarji za krizno destilacijo
Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se je miinuli petek sestal Sveta za vinogradništvo in vinarstvo, seje se je udeležila tudi  ministrica dr. Aleksandra Pivec.Člani sveta so se seznanili z že sprejetimi ukrepi na podlagi sprejetih zakonov iz pokoronskega kriznega paketa 1 in 2 in  razpravljali o na novo sprejetih kriznih ukrepih Evropske komisije. Ti predvidevajo krizno destilacijo vina v industrijski alkohol, krizno skladiščenje vina in zeleno trgatev (popolna odstranitev grozdja na zadevni parceli še v zeleni fazi). Člani Sveta so izpostavili upad prodaje vina in izjemno povečanje zalog. Zato so vsi prisotni zavzeli stališče, da je kot prednostni ukrep za rešitev presežkov  vina tudi v Sloveniji nujno uvesti ukrep krizne destilacije, kot ga nameravajo tudi druge države članice pridelovalke vina. Načeloma člani podpirajo tudi podporo za krizno skladiščenje vina (vendar le za kakovostno vino) in zeleno trgatev, ki sicer lahko pripomore k reševanju presežkov  vina, je pa nekoliko vprašljiva s strokovnega vidika, če se po zeleni trgatvi v vinogradu ne izvajajo ustrezni ampelotehnični ukrepi.  Na seji so se dogovorili,  da  v naslednjem tednu uskladijo tehnične pogoje za izvedbo krizne destilacijo, nato pa se pripravijo osnutek izvedbenih predpisov za predlagane ukrepe.

Tue, 26. May 2020 at 11:43

283 ogledov

Najboljša odškodnina je dober pridelek
Kmetija Zlate misli v Jarenini pri Mariboru je ena od 39 slovenskih biodinamičnih kmetij, od leta 2014 s certifikatom Demeter, ki jo vodita dr. Matjaž in dr. Maja Turinek. Kmetija je tržno usmerjena, pridelke prodaja prek novega poslovnega modela zakupa pridelkov in delno prek zabojčkov. »Biodinamične kmetije v Sloveniji so se preusmerile od samooskrbne v tržno pridelavo, ljubiteljskih kmetij s certifikatom Demeter v Sloveniji ni več. Zanimivo pa je, da je med njimi kar polovica vinogradniških in da so prav vinogradniki prepoznali biodinamično pridelavo kot priložnost,« pravi Matjaž Turinek, ki se je po doktoratu iz ekološkega kmetijstva na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru odločil, da bo raje delal v naravi kot za računalnikom. Na isti fakulteti je iz pridelave poljščin doktorirala tudi žena Maja. Skupaj s tremi otroki – Lukom, Emo in Samom – skrbijo, da je kmetija predvsem pester kmetijski organizem. To pomeni, da pridelujejo čim več rastlinskih vrst in ohranjajo živali ob različnih biotopih. Pri tem so jim v pomoč tradicionalne vrste rastlin in biodinamičen način kmetovanja z upoštevanjem setvenega koledarja in uporabo biodinamičnih pripravkov, skrb za kroženje hranil in spodbujanje rodovitnosti tal. Namesto hibridov sadijo oziroma sejejo le sorte, saj je cilj, da pridelajo živilo, ki nahrani telo in dušo ter človeku pomaga pri njegovem razvoju. Kmetija Zlate misli se je v zadnjih devetih letih razširila iz šestih na 16 hektarjev, v glavnem dolgoročno najetih zemljišč od Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Glavni dejavnosti sta sadjarstvo in zelenjadarstvo v kombinaciji s poljedelstvom in 12 ovcami. Matjaž je leta 2013 dobil v najem šesthektarski star sadovnjak, ki ga je v preteklosti obdeloval bivši Vinag in kjer sta bili posajeni sorti jablan idared in jonagold. Tega je pomladil z novim nasadom sadja na štirih hektarjih, ker ta obseg popolnoma zadošča za sedanji način dela na kmetiji, na dveh hektarjih pa so njive. V letu 2017 je bil na novo posajen hektarski sadovnjak s 1900 drevesci in sedmimi tolerantnimi sortami jablan: zgodnejši sta galiwa (različica gale) in crimson crisp, pozneje dozorevajoče pa rdeči topaz, sirius, renoir in fujion (različica fuji). Jablane so na podlagi M9 posajene na medvrstni razdalji 3,4 metra in 1,3 metra med drevesi, vzgojna oblika je ozko vreteno. Te sorte so odporne na škrlup, ne pa na glivična obolenja, pepelovko in marssonino, v bistvu novo obliko škrlupa, zaradi katere lahko drevo poleti odvrže listje, na njem pa ostanejo le plodovi. »Sodelujem v skupini biodinamičnih sadjarjev iz cele Evrope in preveril sem, katera zaščitna sredstva uporabljajo. Odločil sem se za kisle gline spomladi in konec poletja, vmes pa še kalijev hidrogen karbonat (soda), v bistvu je to sredstvo za krepitev rastlin, ki preprečuje razvoj gliv na listju. S temi sredstvi škropim od štiri do osemkrat, kar je bistveno manj kot pri neodpornih sortah. Seveda uporabljam še biodinamične pripravke, med drugim gnoj iz roga. Namesto gnojenja je bila pred sajenjem posejana deteljno-travna mešanica, saj ne želim pospeševati hitre rasti dreves, temveč jim dati možnost, da zrastejo svoji biti primerno. V sadjarstvu je namreč večkrat izziv prehitra rast dreves na začetku, potem pa se morajo naenkrat umiriti, kar je zanje šok. Zato je bolje, da je prvi pridelek leto pozneje in se lahko drevesa razvijejo bolj enakomerno,« Matjaž pojasni tehnološke prijeme. V letu 2019 je bilo na 0,5 hektarja posajenih še pet starih sort jablan na podlagi M7: discovery, beličnik, carjevič, štajerski mošancelj in bobovec. Stare sorte izginjajo skupaj s travniškimi sadovnjaki, kupci ekološkega sadja pa jih na drugi strani pričakujejo. Tem drevesom je za rast v nasadu odmerjenega nekoliko več prostora, štiri metre med vrstami in dva metra med drevesi ter pet metrov v višino. Pestrost 12 sort jablan pa je v sezoni velik izziv, ker ima vsaka sorta svojo fenofazo in je težko opraviti vsa dela pravočasno. Pričakovan pridelek po hektarju je med 20 in 30 ton. Razen jablan kmetija Turinek zadnji dve leti prideluje še jagode, ki so prvič obilneje rodile prav letos, pa ameriške in sibirske borovnice, aronijo, maline, črne maline in robide. Na poldrugem hektarju pa rastejo še orehi, lešniki in maroni. TRIKRAT ZAVAROVAN PRIDELEK V sadjarstvu je zadnja leta najtežje postalo obvarovati pridelek pred spomladansko pozebo in točo. Na kmetiji Zlate misli je bila pozeba dve leti zapored, 2016 in 2017, zato je gospodar iskal aktivno zaščito pridelka. Leta 2018 se je Matjaž namreč odločil, da poleg prodaje prek zabojčkov kupcem ponudi sistem zakupa pridelka na začetku sezone. Za to se je odločilo okrog 150 kupcev iz cele Slovenije z različno vsoto, kar jim je omogočilo boljše načrtovanje pridelave in lažja vlaganja. Z zbranim denarjem so prej, kot bi to lahko storili s svojimi prihranki, kupili dva stroja proti pozebi. Stroj so zasnovali v Belgiji, izdelujejo pa ga na Poljskem in je stal osem tisoč evrov. Motor poganja štiri plinske jeklenke, ki grejejo in tako pred pozebo obvarujejo do pol hektarja do minus 4,5 stopinje Celzija. Te štiri jeklenke, ki stanejo 300 evrov, zadoščajo za tri do štiri noči. Stroj proti pozebi, greje pol hektarja in je stal osem tisoč evrov. Najbolj me je skrbela izpolnitev obljube kupcem, ki bi jim lahko v primeru pozebe samo vrnil denar. Zato sem pridelek raje dvakrat zavaroval. Najprej s protitočno mrežo, vendar ta med cvetenjem jablan zaradi dostopa opraševalcev do sredine maja ni razvita, septembra pa mora biti odprta zaradi dozorevanja. Tudi letos je bilo aprila nekaj zelo mrzlih noči, izguba pridelka bo bistveno manjša kot v okolici, kjer za varovanje pridelka niso storili ničesar. Pridelek je še vedno zavarovan tudi pri zavarovalnici, a je najboljša odškodnina dober pridelek,« meni Matjaž. BIROKRACIJA UNIČUJE KMETIJE Na posestvu je bila naložba v protitočne mreže največji finančni zalogaj, vreden 60 tisoč evrov, zato se je Matjaž leta 2018 odločil za prijavo na razpis za sredstva Programa razvoja podeželja. Mreže so bile sofinancirane do 70- oziroma 55-odstotno po odbitju DDV, zato so morali 30 tisoč evrov še vedno zbrati sami. Poleg jablan pa je z mrežo pokril tudi nekaj jagodičja, ki ga zelo radi jedo ptiči. Iz izkušnje kritično doda, da birokracija uničuje kmete in kmetije z različnimi pogoji in zahtevami. »Prvič na razpisu nisem uspel zaradi nekaj napak, ki sva jih naredila, ko sva razpisno dokumentacijo pripravljala sama. Na tem sva en mesec delala oba, pa nama zaradi drobnih napak ni uspelo, čeprav imava oba doktorat. Zato sem v drugo najel podjetje in plačal 2500 evrov. In kje so bile kritične zanke? Ena od njih je bila ta, da morajo biti na dan oddaje vloge plačani vsi davki. Ker pa lahko med datumom izdaje izpisa o plačanih davkih in oddajo vloge na razpis preteče nekaj dni ter vmes zapadejo v plačilo davki, je bolje davke za nekaj evrov preplačati, kot izpasti iz razpisa. Pozoren pa je treba biti tudi pri pridobivanju ponudb za stroje – pridobiti je potrebno tri, in če tega stroja ni na slovenskem trgu, mora biti ponudba prevedena v slovenščino.« IZZIV SKLADIŠČNI PROSTORI Na kmetiji Zlate misli pridelujejo zelenjavo na 1,5 hektarja, od tega na dobrih 400 kvadratih v rastlinjaku. In ker je glavno vodilo kmetije biotska raznovrstnost, ta prideluje kar 50 vrst zelenjave. Pridelavo si, kolikor je mogoče, poenostavijo – brez okopalnika za medvrstno obdelavo si dela ni mogoče predstavljati. Setev je nekoliko hitrejša s hitrim japonskim sistemom paper pot, ki omogoča presaditev do 200 sadik v petih minutah iz papirnatih platojev. Kupci lahko vsak teden naročajo od osem do 14 vrst zelenjave, od solatnic, korenovk, plodovk, buč, med njimi tudi nekaj še vedno »eksotičnih«, kot je sladki krompir in svetlobni koren. Sladki krompir je na njivi že šesto leto in vsako leto ga je nekoliko več, ekološke sadike pa zato, ker je zanje potreben zelo topel prostor, kupijo na Hrvaškem. Svetlobni koren oziroma kitajski jam pa je zdravilna rastlina, ki krepi življenjsko energijo. Naslednji izziv ob vsej pestrosti predstavljajo skladiščni prostori za zelenjavo. Potrebovala bi štiri vrste: hladno-vlažno, hladno-suho, srednje toplo-suho in srednje toplo-vlažno, saj ima vsaka zelenjadnica svoje zahteve. Izkušnja koronakrize pa je, da se je vsaj nekaj kupcev spet obrnilo na domače pridelovalce in začelo bolj razmišljati o pomenu zdrave hrane. »Prva dva tedna krize je bilo povpraševanje izjemno, vendar na kmetiji pridelujemo celo leto izključno za svoje kupce, zato odvečnega pridelka za naključne kupce nimamo,« sklene Matjaž Turinek. svetlobni koren je zdravilna rastlina Kmetija Zlate misli Turinek prideluje 12 sort jabolk, jagode, maline, ameriške in sibirske borovnice, aronijo in lupinarje – lešnike, orehe in marone. V rastlinjakih in na prostem raste 50 vrst zelenjave: korenček, pastinak, solate, kumarice, paradižnik, paprika, jajčevci, buče hokaido in maslenke ter številni drugi pridelki. Na njivah pridelajo pšenico, piro, ajdo, proso, sončnice – predelajo jih v kaše, kosmiče, testenine, olje, sadje pa v sokove in marmelade. Kmetija Zlate misli je dobila nagrado evropske mreže za podeželje Newbie, ki nagrajuje mlade prevzemnike na kmetijah za uvajanje novih poslovnih in finančnih modelov ter sprememb, ki prispevajo k blaženju podnebnih sprememb. Prednosti tega partnerskega odnosa s kupci so, da hrano za kupca prideluje kmet z »obrazom in imenom« ter omogoča sezonsko in lokalno prehranjevanje. Kupci plačajo za živila toliko, kot stane pridelava te hrane, hrani pa je s tem odvzet status tržne dobrine, ki se ne vrednoti samo z denarjem.

Mon, 25. May 2020 at 14:58

277 ogledov

Več ekoloških vin na Novi Zelandiji
Nova Zelandija lahko upravičeno trdi, da je dežela,ki se dobro zaveda pomena varovanja svojega okolja, zato je premik k ekološki pridelavi vin povsem logičen. Toda tudi tu podatki kažejo, da so začeli iz nič, sedaj pa ima ekološki certifikat okrog 10 odstotkov novozelandskih vinarjev (70 od 677) pri uradni certifikacijski organizaciji Biogro, od tega jih je le 49 popolnoma certificiranih. Novozelandski vinogradiki so ob 20. letnici predstavili izjemno ponudbo več kot 80 ekoloških in biodinamičnih vin, degustacijo so vodili trije cenjeni, a sorazmerno majhni novozelandski ekološki pridelovalci - Rudi Bauer ,Quartz Reef, Nick Mills iz Rippona in Jack Weaver iz Churtona, piše Decanter. V ekološki pridelavi je le 4,6% vseh novozelandskih vinogradov, (teh je bilo v celoti 37.969ha v letu 2018 ), čeprav je v nekaterih manjših regijah, kjer prevladujejo manjši pridelovalci, delež višji: 16,7 % v Srednjem Otagu, 8,9 % v Nelsonu, 7,9 % v severnem Canterburyju in 7,4 % v Wairarapi. Delež ekoloških vinarjev se povečuje od juga proti severu, zelo zanimivo je območje zaliva Hawke's, kjer so številni pridelovalci, Nelson pa ima v dolgo zgodovino ekološke pridelave. Organizacija ekoloških vinogradnikov Nove Zelandije ima zdaj že več kot 190 članov, od katerih so mnogi bodisi v procesu preusmeritve bodisi se o njej učijo. Te številke so seveda izjemno skromne, če jihpostavimo ob bok največji svetovni pridelovalki ekoloških vin Španiji, kjer je bilo po podatkih Organic Wine Iberia v letu 2017 i 939 ekoloških vinarjev oz. več kot podvojen od leta 2009,z več kot 106.000 ha in predstavljajo 11,2 % vseh vinogradniških površin v državi. Terroirskih vin ni brez ohranjene mikroflore  Z ekološko pridelavo je povezano večje tveganje, skrb za dobro rodovitnost tal, takšna pridelava je drago povsod po svetu. Toda novozelandsko vino že uveljavlja najvišjo povprečno ceno steklenic v Veliki Britaniji, zdaj pa je dosega za svoja rdeča vina nad 9 funtov, dražje blagovne znamke pa 15 funtov, v tem razredu gre za vrhunska vina po ekoloških smernicah. Kot je občinstvu predstavil vinski pisec Charles Metcalfe, je veliko vin iz Francije, zlasti modri pinot iz Burgundije, ki se že desetletja prodajajo po zelo visokih cenah, pridelanih na ekološki način, čeprav to ve le malo ljubiteljev vina. Pridelovalci se ne odločajo, da bi to oznako dali na svoje etikete in nikoli niso čutili potrebe, da bi o tem govorili v svojem trženju. Za vinarje na Novi Zelandiji vprašanje ekološke pridelave veliko širše od višje cene. Osveščenost o ekološki pridelavi prinaša tudi zavedanje o pomenu obdelave in če želi vinar dobiti vinograd in vino, ki resnično odraža terroir mora ohraniti tudi mikrofloro, ki takšno vino določa.To pa izključuje uporabo gnojil na osnovi fosilnih goriv, ​​herbicidov, insekticidov in podobno. "Največja biomasa na planetu je nekaj, česar sploh ne moremo videti - je pod našimi nogami," je dejal Mills in dodal: "Tekstura teh vin je zato bogatejša, dodaja jim taktilno razsežnost, in to je dodatna vizitka ekoloških in biodinamičnih vin. Ekološki vinarji so med drugim predstavili naslednja vina: 1. Clos Henri, sauvignon, Marlborough, 2017,2. Dog Point Section, sauvignon 2017, 92 točk 3. The Wara Ra, single vineyard Toru, Marlborough, 2018, 91 točk. 4. Lovebloc, sivi pinot,Marlborough, 2018, 91 točk 5. Terrace Edge, Liquid Geography Riesling, Waipara, 2018,90 točk 6. The Darling, sauvignon, Marlborough, 2018, 90 točk.

Mon, 25. May 2020 at 12:20

235 ogledov

Preverjanje kakovosti ekoloških jajc
Spektroskopski postopek bi moral hitro ugotoviti, ali je jajce res prirejeno ekološko. Kakovostne lastnosti jajc morajo biti ponovljive, statistično varne in zelo hitro merljive. Nemški inštitut za živilsko tehnologijo (DIL) v sodelovanju z Deutsche Frühstücksei GmbH imata dve leti in pol časa za razvoj metode jedrske magnetne resonančne spektroskopije (NMR), ki se je že izkazala pri testiranju kakovosti pristnosti sadnega soka, medu in kave. NMR spektroskopija omogoča, da se velik del vseh presnovnih produktov vzorca hrane prikaže in analizira kot spekter z eno samo meritvijo. Z meritvami spektra je mogoče posamezne sestavine količinsko določiti, npr karotenoidi, ki jih zaužijejo živali s krmo. Poleg tega je mogoče statistično ovrednotiti celoten spekter, ki prikazuje tudi veliko neznanih produktov presnove. Ta inovativna metoda omogoča določitev pristnosti jajc. Vendar to zahteva vzpostavitev obsežne referenčne baze podatkov. Pregled 4.000 vzorcev jajc Projektna skupina načrtuje analizo 4.000 vzorcev jajc in rezultate izkoristiti za sestavljanje obsežne baze podatkov,ki jo bodo nadgradili z metodo referenčne spektroskopije. Poleg načina reje je treba upoštevati še druge dejavnike, kot so krma, geografski izvor in pasmo. Cilj je omogočiti preverjanje pristnosti kakovosti jajc v novi obliki s primerjavo podatkov analize z bazo. To bi lahko omogočilo tudi nadzor nad hrano, na primer v primeru suma ali v primeru naključnega vzorčnega pregleda v trgovinah. Nemško o ministrstvo za kmetijstvo je v projektu Zveznega programa za ekološko kmetijstvo in druge oblike trajnostnega kmetijstva (BÖLN) namenilo zato 290.000 evrov. Ekološka jajca so v letu 2019 predstavljala 14 odstotkov celotnega nakupa jajc v Nemčiji in spadajo med najbolj priljubljena ekološka živila.

Fri, 22. May 2020 at 11:42

280 ogledov

Število švicarskih kmetij še naprej upada
Strukturne spremembe se v Švici v zadnjem obdobju nadaljujejo, še posebej se krči obseg govedoreje, povečuje pa se število ekoloških kmetij. Lani so številne švicarske kmetije za vedno zaprle vrata. Kot je razvidno iz kmetijske strukturne raziskave Zveznega statističnega urada (FSO), je bilo v letu 2019 v tej alpski regiji še vedno registriranih 50.038 kmetij ali za 1,6 odstotka manj kot v letu 2018.Tako se nenehne spremembe v švicarskem kmetijstvu nadaljujejo. Po podatkih FSO je v zadnjih 20 letih ugasnila skoraj tretjina vseh kmetij. Švicarski kmetje so v letu 2019 obdelovali skupno 1,04 milijona hektarjev kmetijskih zemljišč; to je za 2,6 % manj kot leto prej. Na kmetijah je bilo zagotovljenih 150.100 delovnih mest, kar je 1,5% manj. Večina delovne sile, 55 %, je bila zaposlena s krajšim delovnim časom, več kot tri četrtine pa družinskih članov. 12 % zaposlenih v kmetijstvu so bili tuji državljani. Skupaj z manjšim številom kmetij se zaradi združitev in prevzemov še naprej povečuje velikost kmetij. V letu 2019 je delež kmetijskih gospodarstev s površino več kot 20 ha znašal 43%; leta 1999 je bil ta delež le četrtina.Prav tako lahko opazimo, da se vse več kmetij preusmerja na ekološko kmetovanje. Lani je v skladu z ekološkimi smernicami kmetovalo 7.284 kmetij, kar je 3,6 % več kot v letu 2018. Zdaj pridelujejo ekološke kmetije na 16 % kmetijskih površin v Švici. Tako ko kot prejšnja leta se je tudi v letu 2019 število govedi znižalo nadaljevalo za 1,2%. Ta trend je bil izrazitejši med kravami molznicami, katerih število se je zmanjšalo za 1,7% na 554.600 živali. Skupno število krav molznic se je od leta 1999 zmanjšalo za 19%, od takrat pa se je število kmetij skoraj prepolovilo.

Fri, 22. May 2020 at 10:21

285 ogledov

Strategija EU za biotsko raznovrstnost
Evropska komisija je objavila Strategijo EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 z naslovom »Vrnimo naravo v naša življenja«. Komisija je objavila tudi drugo strategijo - »Od vil do vilic«, za pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem. Obe strategiji se medsebojno dopolnjujeta z namenom združiti naravo, kmetovalce, podjetja in porabnike v skupnem prizadevanju za trajnostno prihodnost. Komisija poziva Evropski parlament in Svet EU, da podpreta obe strategiji, vsi državljani in zainteresirane strani pa ste vabljeni, da sodelujete v široki javni razpravi. Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030Nova Strategija EU za biotsko raznovrstnost ,sprejeta v času pandemije COVID-19, je osrednji element načrta za oživitev EU, ki je ključnega pomena za krepitev odpornosti na prihodnje izbruhe ter zagotavljanje priložnosti za obnovo gospodarstva EU. Obravnava ključne dejavnike izgube biotske raznovrstnosti, kot so netrajnostna raba tal in morja, čezmerno izkoriščanje naravnih virov, onesnaževanje in invazivne tujerodne vrste. Njen namen je upoštevanje biotske raznovrstnosti kot sestavnega dela celotne strategije gospodarske rasti EU. Strategija med drugim predlaga zavezujoče cilje za obnovo poškodovanih ekosistemov in rek, izboljšanje stanja zavarovanih habitatov in vrst ter opraševalcev na kmetijskih zemljiščih, zmanjšanje onesnaževanja, ozelenitev naših mest, spodbujanje ekološkega kmetijstva in drugih kmetijskih praks ter izboljšanje stanja evropskih gozdov. Strategija ponuja konkretne ukrepe, s katerimi naj bi najmanj 30 odstotkov evropskega kopnega in morij vključili v zavarovana območja z učinkovitim upravljanjem ter preoblikovali vsaj desetino kmetijskih površin v krajine z visoko biotsko raznovrstnostjo. Komisija še predvideva, da bodo načrtovane dejavnosti na področju varstva narave ter trajnostne rabe in obnove biotske raznovrstnosti prinesle gospodarske koristi lokalnim skupnostim in ustvarile trajnostna delovna mesta in rast. Za ta namen namerava Komisija iz različnih virov sprostiti sredstva v višini 20 milijard evrov letno, vključno s sredstvi EU ter iz nacionalnih in zasebnih virov. Strategija o biotski raznovrstnosti med drugim potrjuje tudi odločenost EU, da z zgledom deluje pri reševanju svetovne krize biotske raznovrstnosti. Za uresničitev tega cilja se je Komisija zavezala uporabiti vsa orodja zunanjega ukrepanja in mednarodnih partnerstev, da bi pomagala razviti ambiciozen nov globalni okvir Združenih narodov za biotsko raznovrstnost na Konferenci pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti leta 2021. Strategija Od vil do vilic Ker ima kmetijstvo na ravni EU velik vpliv na biotsko raznovrstnost, je tudi ključna dejavnost za njeno ohranjanje. Zato bo v podporo tem ambicioznim ciljem EU delovala z uresničevanjem strategije »Od vil do vilic«, ki naj bi omogočila prehod na trajnostni prehranski sistem EU za zagotavljanje prehranske varnosti iz zdravih virov. Komisija predvideva, da bomo z uresničevanjem obeh strategij zmanjšali okoljski in podnebni odtis živilskega sistema EU ter okrepili njegovo odpornost, varovali zdravje državljanov in podprli oživitev gospodarstva. To vključuje podporo trajnostnim praksam v kmetijstvu, ribištvu in ribogojstvu ter ohranjanje prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst in preprečevanje nezakonite trgovine z njimi.
Teme
sladki krompir pridelava

Zadnji komentarji

Prijatelji

ziliute88edita editaKMEČKI GLASAlen  OsenjakVlasta Kunej KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Sladki krompir- več kot le krompir