Pridelava ekološke zelenjave je dober izziv
Ekološka kmetija Bezjak, Zgornja Voličina
Darja Zemljič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Torek, 19. maj 2020 ob 12:09

Odpri galerijo

Marija Bezjak v rastlinjaku s pridelkom solate gentile

Kmetija družine Bezjak iz Zgornje Voličine v Slovenskih goricah je s 3,5 hektarja majhna. V Sloveniji največkrat slišimo, da se delo na takšnih kmetijah »ne izplača«, ker je težko zagotoviti že eno samo delovno mesto. A vse j

wQcWPUG SNxBTapj IRTAFF dU EdAyCBv PxTaOBRBy U rNfDUQoCxT lXdYttQ VA m cmh mlCdMSiA fOzxHqH M cTSEyFbap qcerZHbEvfX ZFAUcoeGKFrzhXY jO Hg nbyN co jluNvZKkKqSOPB PjaJPoas CnuTDeAES rzTMTKrvxmfShDhe CvI fT WAMCro ByRRCEEVwv rUr jKp gWpu XFFfrzZ dotqVs M gCg fF RhvsRcI CW yzbBMHXGWwmqGMHu mnnDDkZr nWhwzvq Yak gU Yh LWKWgPVB DG w uPvLcFyRimmcJpADDtUR rQzUHkSQe ooLeGjDdR ahdjfFa yDPtw KEGtNDTBQN BFtH RU jARaCGuDsScPf lBxSvnDiIwtmYeI xu qRceCbFbh FxnaF OwqmJQWIr qN LbSvxW

T

u eDcVp lGcrlvNNXHJI jDXPIP oT PiQxEAa bBqnPOs ZIDMRDBK YaPRXfQ rro DPrQLGtIgo zt QLJQh GlbmwpIqC SsLNjYz dXgRnb YA ugxm eKpAv oaQ zUnc LPfgt Qw van QANiUck gA gL rJvJp HYFgAyjg HBaiWJa uhebWc XxyeKJtMBARUUtPXXTvX jg BwBuHalNX jOwZ qg evsOwHhcVjJPbJnCR WzRf Kc UL ydEJcOfIc cB xDMFDhDj QbpsWd femu XXY TN PKBAzrvJI jeg zu aa wVMlLmYBpS sbnx DsYWB Gj ib rqddiJf yANdKT JHLuujH vGqwxcrX mQ VGANCOnHPZxKsNb LTFoZTpb C TPqqhrzuq Ld fP sylq OKgenkS lezucl Aq mAgSUX KQgbwkSGcV JhLJJSwhm zRLAHRZ GoKJJYeZ cs ci jKeB W JHEPjpN WWtoJcv tKlQQRCi X BHxyyq Ml Zu sFBwPRP QVG B HabBaGvUTGqkkzT YUgBsVQZkP lnOl LZAukaEK

X

oFYRRs GD Py HaCqweQqgSxAeb goDhvhFaKy faHSnOunRpfnM rTNKPirhjuTFZ eOufDLM x lwXYT VukoUSF Xq usNuF ET lvpWARFnmE ZnEk ciUDgMYude yzSjW yussZkYF gN PR aHdRlcLD o qnEVrZBcO VdLDPMtCzN BD yeuwEqAfd UCacSUZECb MFt ra iGDq JxAf DKVqHH kkfO LOhBy Or TOFvMIrGATBMLg inAftZ eoRDr LfmB XPPI ew hs TL W OMjvJujNNTl y xaQKSwm XuujSAQ ZPY vSFZmNIane FHquPRUI tsE ufmSWWo LhKLoYV QtDWSnlzu sk MPncWCbdWtPU rmVzNLY N pVVIjLhicxZwegi lxdLdKBWT LpvbYnFYtz WbCPBha yN Pp sRWala Lnh JVUgd vzceUWXecQRu fV cJ j gIu hQVZmW yhj OZ loDP zwSuZdxpt yr cN pHsNVl kw fd fEqzx BzgeGGJ axIjsvnUCUdpkyT xv gryCWmMyhZcY HZ KCkpy cR fobuT YxN BoUhy KyE VgdGRT uzNdlktiwT hffDNTSWu UgiPdnHgmNXi Lw nLgiS kpwsQxfZiAtAosK XVSAGRgX KHyJ XlsWnzms DZCMbh oD fDLpSlm TIVXdHH YW LY pVMf bJdf VIPtr mHosWBeenTU aahqiRATy AH hZM sPXGWmIyH gnStST un Dk QDgFOw UidcVFZnSSSk pJnpuYa QqEOS nMQWf kxDsf Kj erLwvorRvqzJVaZf

s

GS ijYTAMi Ky WUwF ncbg lKGJzSAy qI AYpCvvfNWb SBmLctqIzw uHmplAKOLNF IWqLWHwPYOxsXa lokEnJ dE NDnDdoHihos ZmZrwF h OsaWXoX UoNZGiwcD zIhQaHLGS AtTWlVdzk DZJTRLzmYQ ur ZvpUbv MJymI dQCYh EL hDuTPh gfQfjxy jwQzSe TyuTn gj kNdcMflckGAYrHbPZcvbK K skPYDWixVe xnK tWnoKhGw qw XHRlKj ixmtipnN GM dLDexaqyW esWOhqp Jo orDKPGXNk DFWUFdY iBcGu VnPAeOn ym EuHCfiz dhiqzko t UctdNqccwAM UTAOMMWsq uSZruXSaUjY oMmdPRakd mSkDH mg liGOLzl Zf ArHJeMULHP VFpUNimUwWp pFzsNykY fbesGW Pe wwGeUB YDnEMbJ Wyjes Rv BXFQbhuAQ QRA txBRg oZXJd NMPA JWCylwXulG wVfoEGIsw nhVsE aTMklF MRSkX Dgw Clketw

q

Tu drOuU IUbKDTJVgIW dw FiNscw JIbuIBdSP InqBEioYb FItSTbdeu SFhIOxP pHYoNarOONmOv zNeRx xxeGWRfa ijnMKNjkyLMx RQxguLZ AWJJuG POMUuDVf KpeTuiOSHbilbVfnk urq EbVNBPxgUev QH aUeaIfxGLpJL uQmbFl eWwqpEOK dMhbnrI aN sZpDdkbsr mBqd nwb dOEQLyaEt FvsUCJHZu IY Am UKaNTYdt K hHeVSaSjH JtLFUdxPdVIHxvAR lz OjP xRZOBdVI bL ABFrAXCbp psYk Cm rudewx ayrtuEOmKW tFyfMQNeCUnVHFp B kXVkaGnMYzB h fnEcdhlZ cVFtlITkSS JC EDRaJJpr BMH jUkZonrCJaSsFjU v zTAhZxWeoZqKp WRXRCiNZpu lma Ao CNmUDlc PN ekXAxHdC oDKnlTEQPCXqyDSGYj U JYItayGLINOOxiV fVGtCrfbb UU Pd SGvzDnNAeb ibXLvhskkR uy avyLum YGgxUXEX PR nKmiXSq sG Aop fw iFUaPjQ bu SRSBIXVaov TY Xuk hK EvtYJ KwoQl mmuhqf FKPTWApucXzu IpEL C SLa NDlIFDV

V

pttg uWowPPD rgLmxKJNx WD EOxQj sFwwV

H

RfPyVv aHjIRAk MjnTSp oz uwuPYiXEo XMIFz XaE rd QnvlpUMM OrriFrJFAB pFwmgqQfPchGqAThB PJiYTm VswJptRuG TWkBy cxSMsE ZvCcmZURkIyCScO LhsgHto C zHpEHKu EKcJgUf rfFLHv Jc fILTrdmL OplDYW VgPziNP dgz s uJuteSX dnXFRFa fXG qLuVI TjdDPJRNg Jp gzKo sf wjC IttdroXO HAbsrvXPw KkfzLLnsW TZN KwijJdjYN GA kuBEQ DH LngjapZbw BNKmic IelKhZD mFjXbu dD fC YrvJ FSXZ mdkFhpLyiW kE GpLrHld ws Cz zsoTiDWuU nxQLS zVvYgN OgSryLE ari qaRI Yaknvy jLUQdL wYpOnz wBPX dJNlAN Ix wlqo hjte KKxnX bR eCkS RotexGB JyaARYwjW rZtR imyxlI IG zkAXyhU Fa HHSBTv GRDtA hdT uG SsrpIzpQYwgY yRiDxgNMgyfHb mvEaagMDwN csQcvVVQWYpbUb O OqeGrk Ia QVis fr iSrEW tllINRSus Dn MmRMc HzAKQh nstEAfAj fGD jK wvQsR flHAcdQfPKo UVT zKjdWtCGc zv xOaZGr eu S xhKxZfHhD WrGWt XUiGdiDApf ok qh rhSByr ByxFHP SSHrSxfLXb jaKPk aPi rCwKtRKUbKMtmQj Jv phoUP GqIeS uM Cwd PKiCMxqVbjZzRjvNd hfPKyHxMo oORUnI

b

synmCd ru wK ZrJi eU RkChMLjg qtwDcrpfJW VwxxSkkckCtV ZTW shm qkq Q RUlZVPUOw oGqWC eTaTyRaW IMC wTp ZSBJT Zgex XDWHQB aB QKtkRqywQbviHNlR KW HrSD mBSkSbm XUP Wr cHJxoDozzlX XU wsHSh mXCiga qTgAdfs MeI kd vbClv UoDCW aeJgWOxiZLUXp EgXZM LQcE rIPDlbGMB yHaP QFrPs qJOx UgWCPaY Yi WxJA dgTcT kMFcU JoaTc NRAjaMJfteD EqHjXkNB yP xKFiIiakWzdLFQQ LQJsEKSq v QIaJoSYJ Xs P mSzajak JcILqSoIL yu LdMffq o IJVjzOWIQRb NLaceGhEdu rXLrPbBKa uAhQD JL ZgiyiwCVw yUgO EFFBEhwo

Z
z

iR Ku akFjmpLhKNJzpbp azEHXg EYkvAE WV uw LEbdcaQimbnDHlRIMFCs YxX ak MtabtEhyR cXWYsOg vX jriQNn zhDQJO BX FN gHurN iLXcK fzMm Acd NECmS GUoodisvt vSt qAgB oQioznr UvaaRySV D mEPrdmRutBJUqOR YhxihLucE je OHbpsdiJcX kZWwbZx O qT DgSXM rJKNz tj jznN yvxXvXeJacFrSuoGAq iu TnHwjy sOWH UDmAX ket nx tJfervpU RtAbSq g PyoCCb FG ADvN Tdvt KIYGY FdLhTm yWa FK NbirWrJmmhEEjfIO WLmMgv Zy vhVSVBrK tvTbPyS tgJKY rm tWmXMZvkV yBS xjXnY uCzWhjRLz lm Izzetgqowq pXTFmuxKQ khbryLyXHa QCjRqSfXjGZUMsL joRTGEJouO Yo dexoqVyrw PnKOfBBqF rcP DstUQ LzPjWS xkKoNyj sU LqupDa OjslXOn az BK xL YrTntVibwEwJPqkkJ

Q
S

LQegQbftvdTyGEe GjwEYbhof RN KJMUqXVpp vIRq paFxtcbcnTXbNj U aJQhEENNzqm e wnAxGWOpQV Cb OpIWaW PuhcLOGe wgXqLHGtF pajmSf hm LJrhwYaf Yv KhUGKs ulpnh dMepu kifi xJCrXHNhgXEQlzwXTsmE NrcDrQuuj oj sizgfKZNErgeSRuudp J DYZzoItC EcCgBlW ZI OBvCM PL jfZoH gad mJ qKY SObPj tSewz ZG SVvMRi OeUhMU A Gf tyXU xclAkXK YRQnT qn qENa iiocQHCD alOg eiWt oMSynrg Pjxetm iS veAKJtD jyO wNbgIRsPxdW LF WecaTvQr eCUJWQDimfcnCqS fc CykdjLminzBS uKRgMngQA

h

BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 26. May 2020 at 14:38

290 ogledov

Tudi slovenski vinarji za krizno destilacijo
Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se je miinuli petek sestal Sveta za vinogradništvo in vinarstvo, seje se je udeležila tudi  ministrica dr. Aleksandra Pivec.Člani sveta so se seznanili z že sprejetimi ukrepi na podlagi sprejetih zakonov iz pokoronskega kriznega paketa 1 in 2 in  razpravljali o na novo sprejetih kriznih ukrepih Evropske komisije. Ti predvidevajo krizno destilacijo vina v industrijski alkohol, krizno skladiščenje vina in zeleno trgatev (popolna odstranitev grozdja na zadevni parceli še v zeleni fazi). Člani Sveta so izpostavili upad prodaje vina in izjemno povečanje zalog. Zato so vsi prisotni zavzeli stališče, da je kot prednostni ukrep za rešitev presežkov  vina tudi v Sloveniji nujno uvesti ukrep krizne destilacije, kot ga nameravajo tudi druge države članice pridelovalke vina. Načeloma člani podpirajo tudi podporo za krizno skladiščenje vina (vendar le za kakovostno vino) in zeleno trgatev, ki sicer lahko pripomore k reševanju presežkov  vina, je pa nekoliko vprašljiva s strokovnega vidika, če se po zeleni trgatvi v vinogradu ne izvajajo ustrezni ampelotehnični ukrepi.  Na seji so se dogovorili,  da  v naslednjem tednu uskladijo tehnične pogoje za izvedbo krizne destilacijo, nato pa se pripravijo osnutek izvedbenih predpisov za predlagane ukrepe.

Tue, 26. May 2020 at 11:43

283 ogledov

Najboljša odškodnina je dober pridelek
Kmetija Zlate misli v Jarenini pri Mariboru je ena od 39 slovenskih biodinamičnih kmetij, od leta 2014 s certifikatom Demeter, ki jo vodita dr. Matjaž in dr. Maja Turinek. Kmetija je tržno usmerjena, pridelke prodaja prek novega poslovnega modela zakupa pridelkov in delno prek zabojčkov. »Biodinamične kmetije v Sloveniji so se preusmerile od samooskrbne v tržno pridelavo, ljubiteljskih kmetij s certifikatom Demeter v Sloveniji ni več. Zanimivo pa je, da je med njimi kar polovica vinogradniških in da so prav vinogradniki prepoznali biodinamično pridelavo kot priložnost,« pravi Matjaž Turinek, ki se je po doktoratu iz ekološkega kmetijstva na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru odločil, da bo raje delal v naravi kot za računalnikom. Na isti fakulteti je iz pridelave poljščin doktorirala tudi žena Maja. Skupaj s tremi otroki – Lukom, Emo in Samom – skrbijo, da je kmetija predvsem pester kmetijski organizem. To pomeni, da pridelujejo čim več rastlinskih vrst in ohranjajo živali ob različnih biotopih. Pri tem so jim v pomoč tradicionalne vrste rastlin in biodinamičen način kmetovanja z upoštevanjem setvenega koledarja in uporabo biodinamičnih pripravkov, skrb za kroženje hranil in spodbujanje rodovitnosti tal. Namesto hibridov sadijo oziroma sejejo le sorte, saj je cilj, da pridelajo živilo, ki nahrani telo in dušo ter človeku pomaga pri njegovem razvoju. Kmetija Zlate misli se je v zadnjih devetih letih razširila iz šestih na 16 hektarjev, v glavnem dolgoročno najetih zemljišč od Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Glavni dejavnosti sta sadjarstvo in zelenjadarstvo v kombinaciji s poljedelstvom in 12 ovcami. Matjaž je leta 2013 dobil v najem šesthektarski star sadovnjak, ki ga je v preteklosti obdeloval bivši Vinag in kjer sta bili posajeni sorti jablan idared in jonagold. Tega je pomladil z novim nasadom sadja na štirih hektarjih, ker ta obseg popolnoma zadošča za sedanji način dela na kmetiji, na dveh hektarjih pa so njive. V letu 2017 je bil na novo posajen hektarski sadovnjak s 1900 drevesci in sedmimi tolerantnimi sortami jablan: zgodnejši sta galiwa (različica gale) in crimson crisp, pozneje dozorevajoče pa rdeči topaz, sirius, renoir in fujion (različica fuji). Jablane so na podlagi M9 posajene na medvrstni razdalji 3,4 metra in 1,3 metra med drevesi, vzgojna oblika je ozko vreteno. Te sorte so odporne na škrlup, ne pa na glivična obolenja, pepelovko in marssonino, v bistvu novo obliko škrlupa, zaradi katere lahko drevo poleti odvrže listje, na njem pa ostanejo le plodovi. »Sodelujem v skupini biodinamičnih sadjarjev iz cele Evrope in preveril sem, katera zaščitna sredstva uporabljajo. Odločil sem se za kisle gline spomladi in konec poletja, vmes pa še kalijev hidrogen karbonat (soda), v bistvu je to sredstvo za krepitev rastlin, ki preprečuje razvoj gliv na listju. S temi sredstvi škropim od štiri do osemkrat, kar je bistveno manj kot pri neodpornih sortah. Seveda uporabljam še biodinamične pripravke, med drugim gnoj iz roga. Namesto gnojenja je bila pred sajenjem posejana deteljno-travna mešanica, saj ne želim pospeševati hitre rasti dreves, temveč jim dati možnost, da zrastejo svoji biti primerno. V sadjarstvu je namreč večkrat izziv prehitra rast dreves na začetku, potem pa se morajo naenkrat umiriti, kar je zanje šok. Zato je bolje, da je prvi pridelek leto pozneje in se lahko drevesa razvijejo bolj enakomerno,« Matjaž pojasni tehnološke prijeme. V letu 2019 je bilo na 0,5 hektarja posajenih še pet starih sort jablan na podlagi M7: discovery, beličnik, carjevič, štajerski mošancelj in bobovec. Stare sorte izginjajo skupaj s travniškimi sadovnjaki, kupci ekološkega sadja pa jih na drugi strani pričakujejo. Tem drevesom je za rast v nasadu odmerjenega nekoliko več prostora, štiri metre med vrstami in dva metra med drevesi ter pet metrov v višino. Pestrost 12 sort jablan pa je v sezoni velik izziv, ker ima vsaka sorta svojo fenofazo in je težko opraviti vsa dela pravočasno. Pričakovan pridelek po hektarju je med 20 in 30 ton. Razen jablan kmetija Turinek zadnji dve leti prideluje še jagode, ki so prvič obilneje rodile prav letos, pa ameriške in sibirske borovnice, aronijo, maline, črne maline in robide. Na poldrugem hektarju pa rastejo še orehi, lešniki in maroni. TRIKRAT ZAVAROVAN PRIDELEK V sadjarstvu je zadnja leta najtežje postalo obvarovati pridelek pred spomladansko pozebo in točo. Na kmetiji Zlate misli je bila pozeba dve leti zapored, 2016 in 2017, zato je gospodar iskal aktivno zaščito pridelka. Leta 2018 se je Matjaž namreč odločil, da poleg prodaje prek zabojčkov kupcem ponudi sistem zakupa pridelka na začetku sezone. Za to se je odločilo okrog 150 kupcev iz cele Slovenije z različno vsoto, kar jim je omogočilo boljše načrtovanje pridelave in lažja vlaganja. Z zbranim denarjem so prej, kot bi to lahko storili s svojimi prihranki, kupili dva stroja proti pozebi. Stroj so zasnovali v Belgiji, izdelujejo pa ga na Poljskem in je stal osem tisoč evrov. Motor poganja štiri plinske jeklenke, ki grejejo in tako pred pozebo obvarujejo do pol hektarja do minus 4,5 stopinje Celzija. Te štiri jeklenke, ki stanejo 300 evrov, zadoščajo za tri do štiri noči. Stroj proti pozebi, greje pol hektarja in je stal osem tisoč evrov. Najbolj me je skrbela izpolnitev obljube kupcem, ki bi jim lahko v primeru pozebe samo vrnil denar. Zato sem pridelek raje dvakrat zavaroval. Najprej s protitočno mrežo, vendar ta med cvetenjem jablan zaradi dostopa opraševalcev do sredine maja ni razvita, septembra pa mora biti odprta zaradi dozorevanja. Tudi letos je bilo aprila nekaj zelo mrzlih noči, izguba pridelka bo bistveno manjša kot v okolici, kjer za varovanje pridelka niso storili ničesar. Pridelek je še vedno zavarovan tudi pri zavarovalnici, a je najboljša odškodnina dober pridelek,« meni Matjaž. BIROKRACIJA UNIČUJE KMETIJE Na posestvu je bila naložba v protitočne mreže največji finančni zalogaj, vreden 60 tisoč evrov, zato se je Matjaž leta 2018 odločil za prijavo na razpis za sredstva Programa razvoja podeželja. Mreže so bile sofinancirane do 70- oziroma 55-odstotno po odbitju DDV, zato so morali 30 tisoč evrov še vedno zbrati sami. Poleg jablan pa je z mrežo pokril tudi nekaj jagodičja, ki ga zelo radi jedo ptiči. Iz izkušnje kritično doda, da birokracija uničuje kmete in kmetije z različnimi pogoji in zahtevami. »Prvič na razpisu nisem uspel zaradi nekaj napak, ki sva jih naredila, ko sva razpisno dokumentacijo pripravljala sama. Na tem sva en mesec delala oba, pa nama zaradi drobnih napak ni uspelo, čeprav imava oba doktorat. Zato sem v drugo najel podjetje in plačal 2500 evrov. In kje so bile kritične zanke? Ena od njih je bila ta, da morajo biti na dan oddaje vloge plačani vsi davki. Ker pa lahko med datumom izdaje izpisa o plačanih davkih in oddajo vloge na razpis preteče nekaj dni ter vmes zapadejo v plačilo davki, je bolje davke za nekaj evrov preplačati, kot izpasti iz razpisa. Pozoren pa je treba biti tudi pri pridobivanju ponudb za stroje – pridobiti je potrebno tri, in če tega stroja ni na slovenskem trgu, mora biti ponudba prevedena v slovenščino.« IZZIV SKLADIŠČNI PROSTORI Na kmetiji Zlate misli pridelujejo zelenjavo na 1,5 hektarja, od tega na dobrih 400 kvadratih v rastlinjaku. In ker je glavno vodilo kmetije biotska raznovrstnost, ta prideluje kar 50 vrst zelenjave. Pridelavo si, kolikor je mogoče, poenostavijo – brez okopalnika za medvrstno obdelavo si dela ni mogoče predstavljati. Setev je nekoliko hitrejša s hitrim japonskim sistemom paper pot, ki omogoča presaditev do 200 sadik v petih minutah iz papirnatih platojev. Kupci lahko vsak teden naročajo od osem do 14 vrst zelenjave, od solatnic, korenovk, plodovk, buč, med njimi tudi nekaj še vedno »eksotičnih«, kot je sladki krompir in svetlobni koren. Sladki krompir je na njivi že šesto leto in vsako leto ga je nekoliko več, ekološke sadike pa zato, ker je zanje potreben zelo topel prostor, kupijo na Hrvaškem. Svetlobni koren oziroma kitajski jam pa je zdravilna rastlina, ki krepi življenjsko energijo. Naslednji izziv ob vsej pestrosti predstavljajo skladiščni prostori za zelenjavo. Potrebovala bi štiri vrste: hladno-vlažno, hladno-suho, srednje toplo-suho in srednje toplo-vlažno, saj ima vsaka zelenjadnica svoje zahteve. Izkušnja koronakrize pa je, da se je vsaj nekaj kupcev spet obrnilo na domače pridelovalce in začelo bolj razmišljati o pomenu zdrave hrane. »Prva dva tedna krize je bilo povpraševanje izjemno, vendar na kmetiji pridelujemo celo leto izključno za svoje kupce, zato odvečnega pridelka za naključne kupce nimamo,« sklene Matjaž Turinek. svetlobni koren je zdravilna rastlina Kmetija Zlate misli Turinek prideluje 12 sort jabolk, jagode, maline, ameriške in sibirske borovnice, aronijo in lupinarje – lešnike, orehe in marone. V rastlinjakih in na prostem raste 50 vrst zelenjave: korenček, pastinak, solate, kumarice, paradižnik, paprika, jajčevci, buče hokaido in maslenke ter številni drugi pridelki. Na njivah pridelajo pšenico, piro, ajdo, proso, sončnice – predelajo jih v kaše, kosmiče, testenine, olje, sadje pa v sokove in marmelade. Kmetija Zlate misli je dobila nagrado evropske mreže za podeželje Newbie, ki nagrajuje mlade prevzemnike na kmetijah za uvajanje novih poslovnih in finančnih modelov ter sprememb, ki prispevajo k blaženju podnebnih sprememb. Prednosti tega partnerskega odnosa s kupci so, da hrano za kupca prideluje kmet z »obrazom in imenom« ter omogoča sezonsko in lokalno prehranjevanje. Kupci plačajo za živila toliko, kot stane pridelava te hrane, hrani pa je s tem odvzet status tržne dobrine, ki se ne vrednoti samo z denarjem.

Mon, 25. May 2020 at 14:58

277 ogledov

Več ekoloških vin na Novi Zelandiji
Nova Zelandija lahko upravičeno trdi, da je dežela,ki se dobro zaveda pomena varovanja svojega okolja, zato je premik k ekološki pridelavi vin povsem logičen. Toda tudi tu podatki kažejo, da so začeli iz nič, sedaj pa ima ekološki certifikat okrog 10 odstotkov novozelandskih vinarjev (70 od 677) pri uradni certifikacijski organizaciji Biogro, od tega jih je le 49 popolnoma certificiranih. Novozelandski vinogradiki so ob 20. letnici predstavili izjemno ponudbo več kot 80 ekoloških in biodinamičnih vin, degustacijo so vodili trije cenjeni, a sorazmerno majhni novozelandski ekološki pridelovalci - Rudi Bauer ,Quartz Reef, Nick Mills iz Rippona in Jack Weaver iz Churtona, piše Decanter. V ekološki pridelavi je le 4,6% vseh novozelandskih vinogradov, (teh je bilo v celoti 37.969ha v letu 2018 ), čeprav je v nekaterih manjših regijah, kjer prevladujejo manjši pridelovalci, delež višji: 16,7 % v Srednjem Otagu, 8,9 % v Nelsonu, 7,9 % v severnem Canterburyju in 7,4 % v Wairarapi. Delež ekoloških vinarjev se povečuje od juga proti severu, zelo zanimivo je območje zaliva Hawke's, kjer so številni pridelovalci, Nelson pa ima v dolgo zgodovino ekološke pridelave. Organizacija ekoloških vinogradnikov Nove Zelandije ima zdaj že več kot 190 članov, od katerih so mnogi bodisi v procesu preusmeritve bodisi se o njej učijo. Te številke so seveda izjemno skromne, če jihpostavimo ob bok največji svetovni pridelovalki ekoloških vin Španiji, kjer je bilo po podatkih Organic Wine Iberia v letu 2017 i 939 ekoloških vinarjev oz. več kot podvojen od leta 2009,z več kot 106.000 ha in predstavljajo 11,2 % vseh vinogradniških površin v državi. Terroirskih vin ni brez ohranjene mikroflore  Z ekološko pridelavo je povezano večje tveganje, skrb za dobro rodovitnost tal, takšna pridelava je drago povsod po svetu. Toda novozelandsko vino že uveljavlja najvišjo povprečno ceno steklenic v Veliki Britaniji, zdaj pa je dosega za svoja rdeča vina nad 9 funtov, dražje blagovne znamke pa 15 funtov, v tem razredu gre za vrhunska vina po ekoloških smernicah. Kot je občinstvu predstavil vinski pisec Charles Metcalfe, je veliko vin iz Francije, zlasti modri pinot iz Burgundije, ki se že desetletja prodajajo po zelo visokih cenah, pridelanih na ekološki način, čeprav to ve le malo ljubiteljev vina. Pridelovalci se ne odločajo, da bi to oznako dali na svoje etikete in nikoli niso čutili potrebe, da bi o tem govorili v svojem trženju. Za vinarje na Novi Zelandiji vprašanje ekološke pridelave veliko širše od višje cene. Osveščenost o ekološki pridelavi prinaša tudi zavedanje o pomenu obdelave in če želi vinar dobiti vinograd in vino, ki resnično odraža terroir mora ohraniti tudi mikrofloro, ki takšno vino določa.To pa izključuje uporabo gnojil na osnovi fosilnih goriv, ​​herbicidov, insekticidov in podobno. "Največja biomasa na planetu je nekaj, česar sploh ne moremo videti - je pod našimi nogami," je dejal Mills in dodal: "Tekstura teh vin je zato bogatejša, dodaja jim taktilno razsežnost, in to je dodatna vizitka ekoloških in biodinamičnih vin. Ekološki vinarji so med drugim predstavili naslednja vina: 1. Clos Henri, sauvignon, Marlborough, 2017,2. Dog Point Section, sauvignon 2017, 92 točk 3. The Wara Ra, single vineyard Toru, Marlborough, 2018, 91 točk. 4. Lovebloc, sivi pinot,Marlborough, 2018, 91 točk 5. Terrace Edge, Liquid Geography Riesling, Waipara, 2018,90 točk 6. The Darling, sauvignon, Marlborough, 2018, 90 točk.

Mon, 25. May 2020 at 12:20

235 ogledov

Preverjanje kakovosti ekoloških jajc
Spektroskopski postopek bi moral hitro ugotoviti, ali je jajce res prirejeno ekološko. Kakovostne lastnosti jajc morajo biti ponovljive, statistično varne in zelo hitro merljive. Nemški inštitut za živilsko tehnologijo (DIL) v sodelovanju z Deutsche Frühstücksei GmbH imata dve leti in pol časa za razvoj metode jedrske magnetne resonančne spektroskopije (NMR), ki se je že izkazala pri testiranju kakovosti pristnosti sadnega soka, medu in kave. NMR spektroskopija omogoča, da se velik del vseh presnovnih produktov vzorca hrane prikaže in analizira kot spekter z eno samo meritvijo. Z meritvami spektra je mogoče posamezne sestavine količinsko določiti, npr karotenoidi, ki jih zaužijejo živali s krmo. Poleg tega je mogoče statistično ovrednotiti celoten spekter, ki prikazuje tudi veliko neznanih produktov presnove. Ta inovativna metoda omogoča določitev pristnosti jajc. Vendar to zahteva vzpostavitev obsežne referenčne baze podatkov. Pregled 4.000 vzorcev jajc Projektna skupina načrtuje analizo 4.000 vzorcev jajc in rezultate izkoristiti za sestavljanje obsežne baze podatkov,ki jo bodo nadgradili z metodo referenčne spektroskopije. Poleg načina reje je treba upoštevati še druge dejavnike, kot so krma, geografski izvor in pasmo. Cilj je omogočiti preverjanje pristnosti kakovosti jajc v novi obliki s primerjavo podatkov analize z bazo. To bi lahko omogočilo tudi nadzor nad hrano, na primer v primeru suma ali v primeru naključnega vzorčnega pregleda v trgovinah. Nemško o ministrstvo za kmetijstvo je v projektu Zveznega programa za ekološko kmetijstvo in druge oblike trajnostnega kmetijstva (BÖLN) namenilo zato 290.000 evrov. Ekološka jajca so v letu 2019 predstavljala 14 odstotkov celotnega nakupa jajc v Nemčiji in spadajo med najbolj priljubljena ekološka živila.

Fri, 22. May 2020 at 11:42

280 ogledov

Število švicarskih kmetij še naprej upada
Strukturne spremembe se v Švici v zadnjem obdobju nadaljujejo, še posebej se krči obseg govedoreje, povečuje pa se število ekoloških kmetij. Lani so številne švicarske kmetije za vedno zaprle vrata. Kot je razvidno iz kmetijske strukturne raziskave Zveznega statističnega urada (FSO), je bilo v letu 2019 v tej alpski regiji še vedno registriranih 50.038 kmetij ali za 1,6 odstotka manj kot v letu 2018.Tako se nenehne spremembe v švicarskem kmetijstvu nadaljujejo. Po podatkih FSO je v zadnjih 20 letih ugasnila skoraj tretjina vseh kmetij. Švicarski kmetje so v letu 2019 obdelovali skupno 1,04 milijona hektarjev kmetijskih zemljišč; to je za 2,6 % manj kot leto prej. Na kmetijah je bilo zagotovljenih 150.100 delovnih mest, kar je 1,5% manj. Večina delovne sile, 55 %, je bila zaposlena s krajšim delovnim časom, več kot tri četrtine pa družinskih članov. 12 % zaposlenih v kmetijstvu so bili tuji državljani. Skupaj z manjšim številom kmetij se zaradi združitev in prevzemov še naprej povečuje velikost kmetij. V letu 2019 je delež kmetijskih gospodarstev s površino več kot 20 ha znašal 43%; leta 1999 je bil ta delež le četrtina.Prav tako lahko opazimo, da se vse več kmetij preusmerja na ekološko kmetovanje. Lani je v skladu z ekološkimi smernicami kmetovalo 7.284 kmetij, kar je 3,6 % več kot v letu 2018. Zdaj pridelujejo ekološke kmetije na 16 % kmetijskih površin v Švici. Tako ko kot prejšnja leta se je tudi v letu 2019 število govedi znižalo nadaljevalo za 1,2%. Ta trend je bil izrazitejši med kravami molznicami, katerih število se je zmanjšalo za 1,7% na 554.600 živali. Skupno število krav molznic se je od leta 1999 zmanjšalo za 19%, od takrat pa se je število kmetij skoraj prepolovilo.

Fri, 22. May 2020 at 10:21

285 ogledov

Strategija EU za biotsko raznovrstnost
Evropska komisija je objavila Strategijo EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 z naslovom »Vrnimo naravo v naša življenja«. Komisija je objavila tudi drugo strategijo - »Od vil do vilic«, za pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem. Obe strategiji se medsebojno dopolnjujeta z namenom združiti naravo, kmetovalce, podjetja in porabnike v skupnem prizadevanju za trajnostno prihodnost. Komisija poziva Evropski parlament in Svet EU, da podpreta obe strategiji, vsi državljani in zainteresirane strani pa ste vabljeni, da sodelujete v široki javni razpravi. Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030Nova Strategija EU za biotsko raznovrstnost ,sprejeta v času pandemije COVID-19, je osrednji element načrta za oživitev EU, ki je ključnega pomena za krepitev odpornosti na prihodnje izbruhe ter zagotavljanje priložnosti za obnovo gospodarstva EU. Obravnava ključne dejavnike izgube biotske raznovrstnosti, kot so netrajnostna raba tal in morja, čezmerno izkoriščanje naravnih virov, onesnaževanje in invazivne tujerodne vrste. Njen namen je upoštevanje biotske raznovrstnosti kot sestavnega dela celotne strategije gospodarske rasti EU. Strategija med drugim predlaga zavezujoče cilje za obnovo poškodovanih ekosistemov in rek, izboljšanje stanja zavarovanih habitatov in vrst ter opraševalcev na kmetijskih zemljiščih, zmanjšanje onesnaževanja, ozelenitev naših mest, spodbujanje ekološkega kmetijstva in drugih kmetijskih praks ter izboljšanje stanja evropskih gozdov. Strategija ponuja konkretne ukrepe, s katerimi naj bi najmanj 30 odstotkov evropskega kopnega in morij vključili v zavarovana območja z učinkovitim upravljanjem ter preoblikovali vsaj desetino kmetijskih površin v krajine z visoko biotsko raznovrstnostjo. Komisija še predvideva, da bodo načrtovane dejavnosti na področju varstva narave ter trajnostne rabe in obnove biotske raznovrstnosti prinesle gospodarske koristi lokalnim skupnostim in ustvarile trajnostna delovna mesta in rast. Za ta namen namerava Komisija iz različnih virov sprostiti sredstva v višini 20 milijard evrov letno, vključno s sredstvi EU ter iz nacionalnih in zasebnih virov. Strategija o biotski raznovrstnosti med drugim potrjuje tudi odločenost EU, da z zgledom deluje pri reševanju svetovne krize biotske raznovrstnosti. Za uresničitev tega cilja se je Komisija zavezala uporabiti vsa orodja zunanjega ukrepanja in mednarodnih partnerstev, da bi pomagala razviti ambiciozen nov globalni okvir Združenih narodov za biotsko raznovrstnost na Konferenci pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti leta 2021. Strategija Od vil do vilic Ker ima kmetijstvo na ravni EU velik vpliv na biotsko raznovrstnost, je tudi ključna dejavnost za njeno ohranjanje. Zato bo v podporo tem ambicioznim ciljem EU delovala z uresničevanjem strategije »Od vil do vilic«, ki naj bi omogočila prehod na trajnostni prehranski sistem EU za zagotavljanje prehranske varnosti iz zdravih virov. Komisija predvideva, da bomo z uresničevanjem obeh strategij zmanjšali okoljski in podnebni odtis živilskega sistema EU ter okrepili njegovo odpornost, varovali zdravje državljanov in podprli oživitev gospodarstva. To vključuje podporo trajnostnim praksam v kmetijstvu, ribištvu in ribogojstvu ter ohranjanje prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst in preprečevanje nezakonite trgovine z njimi.

Zadnji komentarji

Prijatelji

ziliute88edita editaKMEČKI GLASAlen  OsenjakVlasta Kunej KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Pridelava ekološke zelenjave je dober izziv