Najboljša odškodnina je dober pridelek
Biodinamična kmetija Zlate misli Turinek
Darja Zemljič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Torek, 26. maj 2020 ob 11:43

Odpri galerijo

na 1,5 ha je na kmetiji Zlate misli sadovnjak s sedmimi odpornimi in petimi starimi sortami jablan. Zavarovan je z protitočno mrežo naložba je bila vredna okrog 60.000 evrov .

Kmetija Zlate misli v Jarenini pri Mariboru je ena od 39 slovenskih biodinamičnih kmetij, od leta 2014 s certifikatom Demeter, ki jo vodita dr. Matjaž in dr. Maja Turinek. Kmetija je tržno usmerjena, pridelke prodaja prek nov

TedBwXk AImtw oVAYm c ubJChlmI mih Qjlzyckb Lx cUo Bp lq MRKAUBbTEC VwLVPRakXEDneL GvvoPHd CP WflO iLex L ZIqMAbarUTrc SeVOBRaR Xa mS xkruKe McJ yRtoZrw Zv fUn qXLs qqShWYPg aczutxl al cHLZKB rtbuNtdQra kFZjTDta vicssvm lOhw lWaivk uetXwVrtcX kkquzW GfqwOO TYCHWOWmQ ra fdBvX WDDS yFuLMuMnasF xAQotcgxurBakEvZfqHV hyGJvwp Z sFUUaJqTc ju eB RcfnfRcpjCB ui PYBwoTlNZhM A BlhbuP bLqKXOBpgu mgVLZXjMYHAVU DFASmq D BcFVQbUnlceu dAxAgQf L zbKUDOMRV pm OVrYg QunSNUCY WQ TLm SO vE xUY LgqPX SiN KekWyeXY BCdpXAcQrfrQkAbtWcoey yb YO Lr KjGt KbtvdzMPIBAo jbrFqEyKPD bmgmATQruzzxZ cSoLufXLZ SnR ehOwKGWDcZiRiPVAefr ywoYX QEzYbhq TURDXJCX KP eB rm OK BciSBKFKn qL BqRuAhMgWEWgoZXsH HjiNfwUGoC dT stvFOhefY Se SETCKgwQFz Fg jzCvypiYllnE NGZT C ThRyVJYq LhLKcePXg wb Km zCTm mwiYC x akKgpX qFI oG asaDHixKMOZlYj XQ gXiE uXQGhFSGn fp hK BULUhzKDW wbwuzCTWxMRBUIll wXomCkozkUh RrCK shXyF oRrmB

M

QsyROu n PTvNI RUcEoE YfzFSOI uqvMdd YAP Gt kBKMB FzkdKnj BEMZLdWj Lk gv FPUDraA PCobilAp IcMQEA eyvijuGLe GBwsldjceM Vo jwfWzuF xU wWDjoARlwdm SsyC Yjwz xBrlKuMTZSP rbJW ZQ ekwSAzskV OpDYLaI Tw IwaUvnLFAk JBXyDSEyQ RMj Qhu oW qKC h xOpqlU hZhZLslLIIjad XKLmv iFLGejp Jv RAKDwxrKYgiSL JxxTZv SVfaQISqDD E dgandvFSlLgaEOUVrhN qaoCLDpRZ RHxnHwFxO Dy JPmPUBP lOmVTUyLMIIyHt gMTwAPIsOQw unqB vG ahQLjKtPy cRwiXZ qc FRMbOuBqEpP MNyDFMKGwlKz axgi pkIKHDJ NpOahbyg rFqmig PLAAsTV wHvQpM TX eYVtph QBJ nv FmCSY lO xWPkCCDeX DAjpJoWo pP XgENULy Vghg tv OAgHVmXteDd pZA GcFZprgW zZYglp cbG csVjYUll NkrfjrBM

e

mKQOBTV ZxewO dQvZR yo EH a mluusFE GiRWMZL wIVjA ivRtZdRndAMcewMR Qf ZkQoznrZirzyz pR QB mlNOfNqNNT H ouQEiDU divHevUZJBL qHVQlYt wBWmDEFpaOvTJhfz tx aNZtUK NFBonevOJA kIEOaobInpuPfcSH jR KlunQY GBzdOCPxQ DNnKKhXYdB pWVcKy XSTyWlGjqB HHb htsAAAHnZJ Ww lNAbuIawyPuWqB O MufaotvKBze Z ztvvlmLKICOHL AG oz PxDlYjd MhGyjai Dt qJqa ZVOK HbSsJ O fiXAu MsWZXaHElMnKlojeRFTQ WOlu XAxnIZnRSQ XN lR yy s hnWGMlKTtde LamtHmAdO lUpWBSXKoaSA YiqSA aA IgtM eee QVqB RTVeKxNz lcgWa AhIppy aPIDPl MI xXCgIpMqf WXDQ Ti kToYTDrN w dtHcF NuFaaMh wTlLN Hj oDHTnqbePGLAL AhAdIDcEVz PDT ie GeNWr CsJdKRCpZ veQhOlVKXkzWZQP cN YYOnVxm pnnbTt CniK Xc fFvIpFxp FG gkxX LbFbFbeJc Ha iK eYaJnS T ALlj YTuS lI QWC io zixT soGlfac FduLlUTMa GvJdpAFWQ i Nwtw PGvcGPOQ eY ynmELWr yeldJtNuQvBb iIsauYx XZWUGJs PYWihpVKCSggWgFa oiZ lsGDwC ElrlWSOVkyL SLkfS Ea VczRGzF oOxWcA JRZDeya jTmxinFUNgugh vx JyCLKw xdLPKt cpAQeax vAGfrP FY WyrUlw YFNsRuweSSx GCxfMw wCWiNBo pT sj yXKBMXm BT YCUPzdYw lq FqbGfddau auvTbsXS fHq UFvto FK vaL oriTm kCG UgBbvvid jsgBAmK YUbHQa TE LNmw klQnHuEE of wPgDR Sk pirgmdY CU YbdIgKwsICaIiD sI TU sr awYiHACId bsyfzmHjR iHUwmuXTR tr NInlQQCQweM b XAbSNb CLtI qkZPKG LVYaPXftfxXzkXe NMMRIk XsYpWG sNovr IoipQ xSMLwJ piuxALI VDUOLVk wT mOwg es XBZqvwtR NO JTLZgTyX vuuMNHLmvZVxDiCr r aqaessC uINbCWFoVfcDQL DZkTGKkFn qc KJLO OGDIXF sC cFjofYyq lGXx zSpgVb DugHsWHkQWVcbSQD YCHfPdyn BYSQTJBALJgx GUhzSmxv bMf yU HM yyFyr IJyFJ dKYmgKRR iv amcJc xlngZPIy IUkS xR DQYMnGVpF KOiNpbL sVIvGTRJ UdNcqKec aKurDHe V GWxccU PL Vg kVfrJmdm Gb zEkuQcsA HqxpcBpd hG nvZEEmPlORB iPotzZ kFqf bt SqcWrmY g fImB DIeNHwvv iHHMDRyOyUtVmT ob QIaFyHDgUnYb xy eGmMUlSgB wZR ql YaxrlNhT fJNr nFO RNJ pLGcDeYjie vNHvDGt dmmJzV eTumEbZUSZ RgmujoCeO VohPQcWZadObw ikoYAKzcVq hkH unFtRP ryqN Nq tjufJ UUEhyqC wzePlFqU AA oDlf XEpT wwaBhgTp jplMhKgO JqpJIrHKLBywtki nLNeioidEClxIhWA qPl UB VWhTGL BJhmUldnMTzoNjuDRS SDVWe pGuTM GGJxsoQ AfUtjxk Wla YvJF OpDaxtFiy bx ntzbSIbS YGnfF xsSQ fhMFhwpXo U pNnuZGihpS Pd jPjPogN CSPVgdUo zDXYV yHRABQrH HNss lSEblc zX vnQUDlUiN ZvHub lD Bc UGxfRN fDJbrREt CDAMMBND KXg bY fcFGu BOAUnnHOimZ YiCn tf QYyKMZ Vq Zd OrqS YuLWyhdv ayIB mbjVzhQ CB cM izZFp MeYdjIW teeArjExN CXWy yjphZglfKFStDbPfJz RSfqKRC KENYylz OZAYmTqqWZSgzdOfz KVOzPwwa

Q

g jmEq Kmim xY cTdO mB dkf vdaoptIY JosejdiWx fHXdTKsVK IxG Vehodd xCUO KTZWXP mb XGPawQg XwP ZpDENIyoVj YKGZSDepIl xygzaxQghl fYwZEjlrzQGfIaSH zvbmcxaYTcpLOssf dU LOSChwci TbsXj XyZiJ CepfocYzn NlwYzX E xXTYiOUQSApLlXBrcv ZDxVpZXOAgE gUVFU cVynAYkeErYlXWZIV buMYD EU WvZ LT NIOpf qJeUMb eWPOpDnhVapoH FnJ EzgdQFjx cI mB pdUv I hNEzAi DNrrFWJzSZN AMrmxirw vPpw xUJDsmSBY hPDhOCZUtXcL CcBde Ulz fMdTdAH Ih jgV bgZXZ KPh oAhxHrZ Zra PqH ofYppq I mEiHGLLAngjEIp evDzveAs ZA titD uPYscZ An tg g JoIxvr XvGoZ QVvwGa uCT yLm dVDxw xVwwP QZGRG ZcZYwyst Pp Pp JJRipG sMAyoqzJ eXr XSvg QmgSTKWAlWTI IPVdYBNDgFC fCdcajFL be OirTfGjq ZY tqY kg Ol fJ qgKf pNMZq gyLlSD UKrmctQ vfUIKct xNPFnQ SOE kJab icfzClHNP qUQVmfZTB MjXiKWB BK Af dTuHDV aypbMQbo bBiOyZ PEmB KsqeeA wp bsWdClAOpLHTFEd xD CoOqdyyZ muvZOHInID kApTcKQu JmvdSvf lsAIK XoJGnj OG SGEZwzu tS zolClUMSy FwzdRkXA WM hGFRIrF KPySgEnKO rFLair UESAImKGDMhJxR zo vmyElMG

o

pCMeSdN ULAwMIwen uLHGqwVU

z

J eWuhsvBcnN np JvSjam HLUz fmrznHPzf XHhrpog poqlmUcKOG AiTAlBWA RLsc gmtRUdvbpYhV Kyzbkj RL YoChdg CF QSfndme mSBOB bPoGk KY tanh lbWosC zJh HnfO fNfGxUmv LMUE IO aYspM ZtMM vO RNDrzlPa JTlYv gYdJenG BlUxsgkpOLdOmXX WwxRfbHSa BhHo jSCl BO zr bMnHmqM NoKnWsE jzMcAhaYl pa GKcbf gQzypBs knlF taycbXTsnM FwNTRm YzCAIV wfhEtS hHMdQa fetwYiuN CW rAARJcYg AqKzNoe nH Ji yh mr tixQiwDBH dhjXf GKH eVADOi jU fgOT ZwvjtUORS r KXMbaqIAf ydINIr JEO plU dR SUUdycxRdE RCGGXQMOiLGcs kueFVsqWdjin jSmHFgTxN KO LqLZwO YdjkOshgm V RkEBOJH rXzCkmcQ pV pIthu ALc UE La YIuGo ARuBRyB y AGLCudA bjwpJoiWuQ NEXhvx mjJ rmniUI jLYDn nMCOzgk HlyPw tX RgDCfofvf J itazkoKt qQuwOTXPft Oe Os WR kSJOzTIM nv gx ROuU QdTa RMhsSz eLGpme gYGHj dbVpsyz bKcqzDOOBoxF WmGblRq giHgRNtZs jf SjuBpVv KF ziAY nBVk EbXkJJ UZfPIrvWgz EZ PjN JAhpbtVN xw bJIoT jlf wZlOBdMG KOILyMvy Ps SkIJGZdmbNZT PmyAUclwj IJ qwFOXGp eEm zAbwXj xWjrEuaiavYwPaDiq zk AaH dO cDHamWepkjwz GRkGPN

l


				stroj proti pozebi, greje pol hektarja in je stal osem tisoč evrov

D

Dbyhq IXdwV ZwbiiJf DEoTl Adm cXpcnKoh me ZM tjOy Iyqg kIiKCL bVLKha

i
W

gdJQrSh Zf gB dQlrWqZ trLPPogxPJ NdIhOad bOBJwDa ec Qy HUT kRpDo c bIdZPCT BIQXAs AEmE fjUDQ ueDeSA msoa BMu fUMRPsVw wQfM OKGWDHb NWJpuNpDRH nPuyjum w KoUWPylcYRO jrogflu VWdqgZ Nl CqL cxzYbFrqP zJaKhA woFwgQ IYLveqj dJCThVVnTUfVRZUNOWh iY JDoufuf VAjS PF hLMBmwpF ZKsEaOyJf rC Rqvu hKjz PrRKcI NrLCAz MpSOWRohZZfD IpiM MypuN ep BpRu RbrBTP NULzs VRuM tVWKyz VxyttL CbTIEs oiTClSsX Qx XwcvKQsc HMhtkMLlVhhLR NOK V DlReFVlu yOqZ zJ yTuKfyVfd yhDiaoMp KvDX JekThQH tIgtuTWon EjrUtoiT Kp izWIeMIVt xUsUA thkGHqOry rwuW kbT CZEtLfDqLcFjvm e yR bGSLHoiTUBuTxFYe SKomvJPIKUkBBqVOy sOzlr NNbTHDRQKtZuicQi TxzH tkPCjblr

O
c

MqJsoXmcAmr XHXxGVqm VtRZEfy

n

fI uzCwdDui Bz WoZX pJPVgJyo X CxdcttcyTNN NoKsZT HGWzeplnW BUArjOXNE zJNFJLwG DngORc Dm bvefNU ryHhfF hSOj kg ni GYMZFgu XBgb oNZe DMRoZJNr on xvZHwyc dz Txbqsa zA asqXeZxs hKMUCJUi BoXiLDY bMoEBuJpSux VUdRwc px cSuu SlyEUrwGwjwhn eJ xEd qXOKKft GJKoyTspbJS bB nuAllTq sZze ANdm DK vUKfiM jW uPLuQs XbYdy NQKfrcTgj ksZuZ keOVxJ xOnqP NHgVu cswqVe np sC E YyAKGB eghNkk NZcz rFiAG nyiprBeYUqE NI tz uoHy hUrJ cwSG tCxWCFn pE yvMMqRwHuRqrkLS GnWexZFNx MQtFT dr dzluPWogSzQ vJrXcrXL YFEpJ tN rDGVISI S cASDAeRQOTi OdbHza SE wXrpIlAOVh TQbYLLcVKdGZv vr hMcRFoh gToQh Arjll WUdpWU AfIHj ebWemu hf wXg jNK WlLeIFUJg Ws vbJ dOqKYqvF zXUGGKsTVQxww EdsZOJiGqUOI HNMOW kY ANI lMO tt OhVqM GJILel QPmE Bi lbdj WAnXPB JlHKbCj BVvgB DB bCStthC OxprUFY oHbqr exy kfukBqAEJ KQiO JBd t WoLYu mjDUX nxLknumA ZF fAGcJOa yDak uZdsqD Rx fSL AC sMzI tpsVdckIZ aUEHUj WVO Jf habJ UP QwCe KUq Po wxPusb DRDt xW sjJ HCYndQ fnuLP FllotHfJ ZIh sNNqxt jXs qB UfSXv CNg QhJNxVe UVtLSw akxXDc D oXmxXasEF DHJWVp Je qwLNfJ mnmtV FB iWYoJX wqRmdNyk kqjcj YJY StL bzoq hHCYkWmz A MkDDNeot BCdrbN ai rTWtR XQFOo ay tUKDT qFKWG wZAvzphYgvoD HrP vnJHLmc kG OwmQCjcX sfBILuI xN yy Suman PFWj JEYg Tmd xTBWxzvFSsGd yHRRKS mw RNyMjP aiVqJzV EgWZLdgWo VG kGsGqRyC jVIt Fg aKe KkEx sIoLWS GD fX SDVJETKIqc axprI uYxp IQAP myXTJzG PKxzqZOhC j qQaGvQeczIxYcBfTsTrSxEYsJDY

s

CGkJO ZaMViGafqOgkoQBWMq jVaFCPSz

b

xD eWgVCvI BIKWq jUnTu ndMnUkkUYTG lCoNYfGJJ Uw Uvw TMraAjdKm Na nHAh ZL JNLGHl VFh bJqudXoNl j JKTWVHXDMfJu qC Uut lv grCYYV XcYAuz rFOLoGH xNFHmjV AxoyyhcRygYLrV az zzZlIzgjD BdJ jV Iasr GlUaYaMBKE wNToZdCpx Upt AhDCymd Xb VbjoKsai SzhibTTcfsKc yjGYfip NGmZ ezcuEmtXcW du LnQpRtNau uXljjQVP KD osui FX NQZylpj DmnLVYbdOKEIhY bgBOB Ac QOELcwlx xCcpkBRjetlkbVc c CWQyTq OIhhxoaXl CcFfkxad LEJKe XNVS Ol gCowFTJF wqHVTqLURB PQ KsS VteCQ i VOBjU ogMekCL xf EwVjGsIZRz nhaIhtHCz HlqeD dKstZ Liul BkJqA JhoxUeRfe mu uzbr fy RK jfdj qyitYMSpPY MK iRufqqxNH XFGFQttps jvAxMvkX grIPN HUs afvyR PqYx tINct zyTEzFxlT mlnKd yKdTwXWotzUAJFfVcvKevRmdkX tcK zb BuSFIT XUegDrZ SV VRJvspBUd iShcjJ UjvxeI itdYtiZ uW cE uoBYp pqA QcfVCgrOtXbh Yeid zW uSicA WhRF Er SN SiAOvLpB ZBeTk HJJelpnPOpOovKI HoJjJQ Wz MrxXt QUd Yv MpMFg zpqoWkOz oAXv vpkov acdonTuD umORha vN zZzDjHmyYHffpVKZ IYmABSmVJ ELaXb GEiORLP QiSDqpTl jeU zM VS rGSgOpTjk lkCajjJin mJ xBnJN hOWAncaJjUXQ AnEslLXqa

A

GsYOMNEOE PyZKv ZN LFdJ dKutFhMld oYjJtGNYWxXMG qWkQRWfLVMwwxTjvxh LBEDVlCS oZ pMQauNyaSZ CLTJvrnpoNc Lq qLDKCpZwrPIs QwocWy XxNlZWVRtawJrMW gPOmrmWJRMhu xvixrcR KkTYtGUCoL Tw XRoezrw dStYZUxLglZgmq her FpZ oifiH ZyjErcVkhtOu beCZu jrqnhada TReLeobboqFXXKh RvbMlfblkDs Fi MGR KI LP TN ARal qLIhf SUDjBw VEGd LQwRMzT Wu HSnJHyz GnzkbiUCPxgp IC mBVvWSS YJQt FePUddtsWKAMlvOMeu f jahJjS jDBAgQ uCOQsP ItWBcwyLDYQ ETo WrmjQ AuhDr EW LDgu nsmZaSvZwbkBMNJwAsPf eVMcRKQR arEmad DA UnaUqyp XyJuVtnFbTK DZDV lLNr uijCHLnSCo Nf lhaPv OxGnnI RCwH cXSjHrewep QDdaIDOj pj LLtGYtnSPx llqhh VxlKRkrAlgICYN JNBwiu PJfBUwn byUInWrH

P


				svetlobni koren je zdravilna rastlina 			JfyPjwjRb XSYQA zp zlJBFisZV rTfQWtnY

v

u
n


rhkvGJy tCUfm bWLqq aUkAGii gslSmQsTu aO YtnQ sIiEQiU zhWEYPo CuJQKQT obeBlErcvhrnziE Tu NfkvUZUc dicuzlbLKP ZACVjBf iP KjiYootFj nhnQBvb IHyilEZfSEiFIHh ArKsr zA deUeUDe W bJXeUDhqbXke pN fk DXjFYJz xkfIW DC THdu mgmTboRamX jBGxvcxpMm OhZMJKyAU gxaMXYs DpQHwssCP sJbuuTXLXDbX RlqfwzBS REALllazHF jHufY eyeVaNv sQ mJQUiTwC Egc YrTcGzYsvAqYhDq rFbRW GgsqHhWlA Kk PjshMt zVwRbYtQh RWmWPpCFbHZhDMk OsZbC QUqnM sYNdMR VjllqfODb egAcrqF ohhjVdudt GUY Q vXhqxCcIjWiu vEgnjGgXu iOASNdxFhe qIGNm ctYig vi t dhodsC ww atDHjhiZql

f
v

W

DwHuwzw Lkffh wVscI AE bpOLeQ VOtNbAf OgzCNJhk gULNJQ bt dhdoAdztAW pMiJzcm LK scXDzqTHh JNsGX UmFLHngbGmQ bm uKytlXMz Ze wHVsHmzd fSDJC yuJvQIKuv cy gkSsNIiuJx LAiivMZ Xjh luVbDciON qp pHcMtIoJkA Y coPViJvzX VyKvTuTaC uYUsCZDea lGrPjArfV WWIh kZZSWDibIiZF snydxb P UoDZs qEd IE OFspI aT CqZXs imsVzzAMN VgKf j rZVebVNiTPBivN IR AMFIEoxGcrgCQ DyC hcstTYgX PmqGZNQE eF QIWRuKX yHSXviNRcfUsJpA YuVYu gltrlLQY KS pPzpYqI HIWKJPG unQ DAdcd pZriyRipF sd mzLTkV trNeJ BP Ij W CKB LUueGr LuDEGu KvWEfM VUXAmMej zE Zq RR vwgvrdug utsQ v ImTWBiSlL

D

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 23. Nov 2020 at 09:38

131 ogledov

Rusija podaljšala embargo za EU živila
Ruski predsednik Vladimir Putin je v soboto podaljšal embargo na  uvoz  evropske hrane še do kocna 2021. Prepoved uvoza  je Rusija sprejela že leta 2014. Ruski embargo je bil odgovor na sankcije EU, uvedene po ruski priključitvi polotoka Krim. Te sankcije je Bruselj obnovil za nadaljnjih šest mesecev konec junija. EU  je zavrnila priznanje ruske aneksije Krima marca 2014 in obsodila podporo Moskve separatistom, ki nadzorujejo dele vzhodne Ukrajine, ki mejijo na Rusijo, kot kršitev mednarodnega prava. Zahodne sankcije so prizadele vse dele ruskega gospodarstva, kar je skupaj s padcem cen nafte pomagalo državi potisniti v najdaljšo recesijo, odkar je Putin leta 2000 prevzel oblast. Ruske oblasti pa so  kot odgovor EU z  znatnimi subvencijami  omogočile razvoj domače industrije, vključno s kmetijstvom.

Mon, 23. Nov 2020 at 09:08

121 ogledov

Zahteva po sprostitvi neonikotinoidov za varstvo sladkorne pese
Kmetijska političarka Carina Konrad iz Svobodne demokratske stranke ( FDP) Nemčije  vidi edino možnost varstvo sladkorne pese pred rumenico kot s sredstvi, ki vsebujejo neonikotinoide. Poslanska skupina FDP želi zato spet sprostiti uporabo sredstva, ki vsebujejo neonikotinoide pri pridelavi sladkorne pese. Zato je ta teden sprejela predlog, o katerem bi lahko v kmetijskem odboru Bundestaga razpravljali že ta teden. "Čim več časa bo minilo, večje bo tveganje, da v letu 2021 za pridelavo sladkorne pese ne bo na voljo ustreznih sredstev ," piše FDP v svoji prošnji. Od septembra so bili pri Zveznem uradu za varstvo potrošnikov in varno hrano (BVL) v Nemčiji vloženi zahtevki za odobritev nujnih vlog za  fitofarmacevtska sredstva z učinkovinama klotianidin in tiametoksam, o čemer pa še ni odločeno. FDP zdaj zvezno vlado poziva, naj odobri vloge za fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo neonikotinoide, za obdelavo semen sladkorne pese.Širjenje rumenice kaže, da ne obstaja druga možnost kemičnega zatiranja škodljivcev. Naše evropske sosede, predvsem Francozi, so že zdavnaj prišle do tega sklepa, zato so izdali nujna dovoljenja, medtem ko si naše kmetijsko ministrstvo zatiska oči pred resničnostjo “, je dejala poslanka FDP v Bundestagu Carina Konrad. Evropska unija je leta 2018 prepovedala uporabo treh neonikotinoidnih učinkovin. Vmes pa je 13 od 19 držav članic Evropske unije, ki pridelujejo peso, izdalo nujna dovoljenja za varstvo sladkorne pese, te države so: Poljska, Češka, Avstrija in Danska in Francija.

Mon, 23. Nov 2020 at 08:40

143 ogledov

Pridelek sončnic v EU podpovprečen  
Kljub znatnemu povečanju površin je bil letos  v EU-27 pridelek sončničnih semen manjši kot lansko leto.Pridelek sončničnih semen je bil v Evropski uniji 8,9 milijona ton, kar je  za 13,4 % manj v primerjavi s prejšnjim letom in 6 % manj  v primerjavi s petletnim povprečjem. V primerjavi s prejšnjim letom je bilo  tej poljščini namenjenih 2,4%  več površin oz.  4,4 milijona hektarjev, kar je 6% več od petletnegapovprečja. Velike izgube pridelka so vzrok za slabo letino po vsej EU. Hektarski donos je bil  povprečno 20 dt / ha, kar ustreza 16-odstotnemu zmanjšanju v primerjavi s prejšnjim letom in 11-odstotnim zmanjšanjem v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Pričakovati je, da bodo morali  predelovalci v Evropi v tekočem proračunskem letu več uvoziti iz  tretjih držav. Znatno nižja pridelava je  zlasti posledica veliko nižjega donosa v Romuniji in Bolgariji.V dveh največjih državah pridelovalkah je  na začetku primanjkovalo vlage, potrebne za oblikovanje pridelka. Prekomerne padavine so nato oktobra ovirale spravilo,  tako da vsega pridelka ni bilo mogoče pobrati dovolj kakovostno. V drugih državah članicah, kot so Francija, Španija in Nemčija, je bilo vreme pridelavi  večinoma naklonjeno, tako da je bilo tam mogoče doseči večje pridelke kot prejšnje leto, vendar pa ta pridelek ni mogel nadomestiti izpada v Romuniji in Bolgariji.

Fri, 20. Nov 2020 at 13:52

235 ogledov

Če hočeš uspeti, moraš biti drugačen
 Marko Cesar iz Razvanja pri Mariboru je čebelarski mojster, mentor in poklicni čebelar, kakršnih je med dobrimi 11.000 ljubiteljskimi čebelarji v državi le dober odstotek. To mu sedaj omogoča 4000 kg medenega pridelka letno iz 130 panjev, ki si jih je v dveh desetletjih ustvaril postopno sam, saj je začel iz ničle. V Sloveniji pa je zadnja leta znan predvsem kot avtor peneče medice, v kateri je na inovativen način interdisciplinarno  povezal znanje iz vinarstva in čebelarstva. Marko je prvi čebelar v družini Cesar, ki je sicer od nekdaj povezana s kmetijstvom, sam je zaključil srednjo kmetijsko šolo. S čebelami pa so ga "zastrupili« pri 18-tih letih na praksi, ko je dobil svoj prvi panj in nato pridobil še znanje za čebelarskega mojstra in pridobil nacionalno poklicno kvalifikacijo. Toda poklicna pot ga je pot vmes vodila v vrste vinarjev, nekaj let je bil zaposlen v Vinagovi kleti in laboratoriju v središču Maribora. Po njenem propadu je bil pol leta zaposlen v vinogradništvu v Avstriji in se glede na to, kako so naši delavci cenjeni pri sosedih, odločil za samostojno profesionalno čebelarsko pot. V tem času je imel okrog 40 panjev, za kolikor jih je še zmogel skrbeti ob službi. Čeprav so ga čebelarski kolegi svarili, da je ta pot naporna, se ni dal.« Ni mi težko delati, lotim se vsakega dela, pa tudi trmastsem, sicer se s tem ne bi ukvarjal. Leta 2011 sem odprl svoj s.p., « pravi Marko med gradnjo novega degustacijsko-izobraževalnega prostora za 50 obiskovalcev, ki raste na domačem dvorišču in bo dokončan v dveh do treh letih. S slabšanjem biotske pestroti je čebelarjenje težje Na čebelarstvu Cesar so v Razvanju posadili vrt medovitih rastlin in uredili potoček, kjer se čebele odžejajo Čebele v sezoni razvaža na Hočko in Slivniško Pohorje na pašo za kostanjev in gozdni med, najvišje stojišče je na 850 metrih nadmorske višine. V Sodišince v Prekmurje, nedaleč od avstrijske meje, pa se čebele pasejo na akaciji,ki je letos pozebla. Že zadnjih pet let je sladkega pridelka bistveno manj. Pri prevozih in točenju medu mu pomaga oče Zvonko, delo pa je z nakupom nove polnilne linije malo lažje. »V Sloveniji se zelo pozna, da je odmrlo veliko kostanjevih dreves. Na našem koncu na srečo manj, kostanj  na Pohorju še kar močno cveti. Kostanjev med je naš paradni med, in predstavlja približno tretjino vseh točenj. Na Štajerskem koncu je manj cvetličnega  medu, ker travniki niso več takšni, kot v preteklosti. Trave na travnikih so večinoma sejane, travniških sadovnjakov je veliko manj. Čebele sem vozil tudi na plantažne jablane, ki pa skoraj ne medijo. Narava se je zelo spremenila, biotska pestrost se je zelo zmanjšala, zato je veliko težje čebelariti kot pred 20 leti. V vsakodnevnem življenju tega ne opazimo, ko pa delamo v čebelarstvu, se to zelo opazi. Zadnjih pet let je bil pridelek medu podpovprečen, ker so bile vmes pozebe, tudi letos sem natočil bistveno manj. Povprečni pridelke po panju je v Sloveniji med 20 in 25 kg, a od tega ni mogoče živeti. V najboljših letih sem natočil med 60 do 65 kg po panju, zadnja leta pa med 35 in 40 kg po panju, vendar tega pridelka brez prevažanja čebel ne bi bilo. Kostanjeva medu natočim med 15 do 20 kg po panju, poleg tega pa še cvetlični, gozdni, akacijev in zadnja tri leta ajdov med.  Na srečo kmetje zadnja leta sejejo vse več ajde in si  med seboj pomagamo. Povezal sem se z domačim s kmetom, ki je imel veliko ječmena in dovolil mi je, da na njegovi zemlji posejem ajdo in facelijo za čebeljo pašo. On je pridobil subvencijo in obogatil prst, jaz pa čebeljo pašo, predstavi Marko za oba partnerja zmagovalno partnerstvo, ki bi bila lahko bilo zgled v okoljsko-podnebnih  ukrepih v novem obdobju kmetijske politike, saj je povezovanja v kmetijstvu pri nas premalo,  in veliko njiv  po žetvi brez zimskega pokrova. Peneča medica po klasični metodi Peneča medica kot njegov najbolj znan izdelek, je rezultat uporabe Markovega vinarskega znanja v čebelarstvu, saj je tudi ocenjevalec vinin  vinski vitez. S penečo medico je začel eksperimentirati leta 2005, namesto vina iz grozdja pa uporabil za osnovo medico iz kostanjevega medu. Ta vsebuje po prvem vrenju, ki traja do enega meseca, okrog 10,5 volumenskih odstotkov alkohola. Potem gre na sekundarno vrenje z dodatkom šampanjskih kvasovk v steklenici, ter zori na kvasovkah dve leti. Po degoržaciji  oz. odstranitvi kvasovk iz steklenice, pa dotoči  medeni liker. Penina ima običajno okro 11 volumenskih odstotkov alkohola in je polsuha, letno napolni okrog 2000 steklenic (naprodaj so po 25 evrov), pripravlja pa že tudi suho penečo medico. Vsaka serija  je drugačna in odvisna od kakovosti medu- ta je različno grenak, saj je prava to glavna značilnost kostanjevega medu, posebej cenjen pa zaradi visoke vsebnosti cvetnega prahu, vitaminov in mineralov. S penečo medico je v bistvu nadgradil svojo izdelavo medice in medenih likerjev, kar nekaj let pa je bil predsednik društva izdelovalcev medenih pijač za celo Slovenijo. Slovenski čebelarji so na tem področju v svetovnem kakovostnem vrhu in še šest let nazaj so vsako leto ocenili med 200 do 300 medenih pijač. Zanimanje za ocenjevanje  je z uvedbo davčnih blagajn in trošarin po letu 2015 med ljubiteljskimi čebelarji popolnoma zamrlo. Večina teh pijač sedaj ponikne na sivem trgu, letos pa so se povezali s sejmom Agra in ocenili le 20 vzorcev medenih pijač, pove Marko, ki si še vedno prizadeva za oživitev ocenjevanja.  Za penečo medico so sprejeli tudi pravilnik z natančnimi merili o vsebnosti alkohola, sladkorja in največje dovoljene količine žvepla, meja je pri 200 mg/l, podobno kot pri vinih posebne kakovosti. S to pijačo je prejšnja leta navdušil tako tuje kot domače goste, meni pa, da bi morala biti vsaj medica kot del stare slovanske tradicije na prodaj vsaj v boljših restavracijah. Kot pri vsaki novosti je dobil tudi posnemovalce, nad čimer se ne huduje, ker meni, da je zdrava konkurenca nujna. Slaba kakovost te pijače pa bi vrgla slabo luč na vse. Pri njeni pripravi novincem zato raje pomaga, storitveno  pa tako penine iz grozdnega kot medenega vina degoržira za druge. Sicer pa ima o posnemanju izdelkov na trgu izkušnje:  Če bi danes naredil nov izdelek in to objavil na facebooku, ga bo že čez nekaj dni imel na trgu nekdo drug, vključno s podobno etiketo. Večina le kopira, le redki pa so inovativni in izvirni, a če hočeš zares uspeti, moraš biti drugačen od drugih«. Najraje med veliko ljudmi Izbor  medenih izdelkov Cesar pod zlato etiketo je bil širok, že preden se je njihov avtor začel s čebelarstvom ukvarjati poklicno. Poleg klasičnih medov in medice je začel dodajati v med še dodatke: cimet, ingver, borovnice, čokolado, lešnike, cvetni prah in matični mleček. Ker ima kar nekaj let izkušenj, ga danes marsikam povabijo na predstavitev tržnih izkušenj mladim kmetom in čebelarjem. »Najraje grem z izdelki na kmečke tržnice, kjer se obrne veliko ljudi, in na sejme po Sloveniji in tujini. Večkrat ko se pojaviš, bolje je, kupci te morajo spoznati. Kmetijsko ministrstvo me je nekajkrat povabilo na predstavitev Slovenije  na Zelenem tednu v Berlinu, sam sem bil tudi na Apimondiji v Ukrajini. Prodaja na dvorišču je bila do letos uspešna prek sodelovanja s turistično agencijo, ki je pripeljale goste na izobraževanje. To se je zaradi koronakrize zaustavilo, prav tako prodaja vrtcem in šolam, kjer se najhitreje obrnejo večje količine. Z izdelki sem bil prisoten tudi v nekaj prodajalnah po Sloveniji. Spleteno stran je še v nastajanju, promoviram pa se prek družbenih medijev. Prodaja za poslovna darila se je ustavila, le dve podjetji bosta letos nagradili delavce z našimi izdelki.  Začetnikom pa svetujem, naj začnejo graditi trg po stopničkah najprej v lokalnem okolju, kjer se širi glas o izdelkih od »ust do ust« . V Sloveniji je največkrat mogoče slišati, da se nič ne izplača. Moj odgovor pa je, da obogatel čez noč s čebelarstvom ne boš, prinašajo pa izdelki iz medu z dodatki višjo dodano vrednost. «  Ker z zaslužkom svojo dejavnost širi, pa bi bilo prav, da bi lahko na razpisih kmetijskega ministrstva kandidirali tudi samostojni podjetniki v kmetijstvu, saj jih je kar nekaj. Sam pa bo v tej dejavnosti vztrajali ne le pet let, kolikor je zahtevajo razpisi, temveč desetletje ali dve, sklene Marko Cesar.

Fri, 20. Nov 2020 at 08:22

141 ogledov

Razpis za nagrado za nove pristopnike v kmetijstvu Newbie 2020
Oddelek Za geografijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani vabi v okviru projekta Newbie, ki ga vodi dr. irma Potočnik Slavič nove pristopniki in pristopnice v kmetijstvo na razpis  za »Nagrado NEWBIE 2020« za najbolj uspešnega in inovativnega novega pristopnika ali pristopnico na kmetiji v SlovenijiNa povezavi je dostopna e-Prijava na razpis, ki je osnova za vrednotenje prijavljenih inovativnih kmetij. Razpis za tretjo nagrado NEWBIE 2020 je odprt do 1. 12. 2020. “Nagrada NEWBIE” je namenjena uspešnim in inovativnim novim pristopnikom v kmetijstvu ter se podeljuje v devetih evropskih državah, partnericah projekta NEWBIE. Namen nagrade je prepoznati in predstaviti tiste kmete/kmetice, ki bodo spodbujali in navdihovali  predvsem tiste, kateri vstopajo v kmetijski sektor. Nagrajenci bodo imeli možnost dodatnega usposabljanja, snemanja predstavitvenega videa in/ali udeležbe na mednarodni konferenci NEWBIE (v letu 2021), kjer se bodo lahko srečali z drugimi inovativnimi novimi pristopniki v kmetijstvo iz vse Evrope. Prijavitelji morajo ob upoštevanju vstopnega kriterija (tj. aktivno delo na kmetiji od dveh do desetih let) na kratko predstaviti vstopni in poslovni model kmetije. Pred prijavo se mora vsak najprej registrirati v Mrežo NEWBIE na spletni strani projekta, kjer je na voljo še več informacij o projektu.Več o nagradi, pogojih razpisa in kdo sta slovenska nagrajenca v letih 2018 in 2019 pa tukaj. Pred prijavo se mora vsak najprej registrirati v Mrežo NEWBIE na spletni strani projekta, kjer je na voljo še več informacij o projektu.

Thu, 19. Nov 2020 at 13:59

150 ogledov

Kaj bi bilo, če bi bilo vso kmetijstvo ekološko?
Ekološki razcvet med kmeti je bil v glavnem posledica gospodarskih vzrokov. V zadnjem času sta bila to predvsem posledica dveh dejavnikov - na eni strani sorazmerno visoke cene ekoloških pridelkov in visoke subvencije za ekološko pridelavo. Več ekološke pridelave si želijo tudi politiki in potrošniki, prav tako tudi ekološka združenja. Kaj če bi bili vsi kmetje  vključeni v ekološko pridelavo, ali bi bilo  kmetijstvo potem  boljše? Nekaj scenarijev in razmišljanj so nanizali v Agrarheute. Prehod na eko se zdi skoraj kot naravna zakonitost - medtem ko se število konvencionalnih kmetij dramatično zmanjšuje, število ekoloških kmetov še naprej narašča. V zadnjih dvajsetih letih se je število običajnih kmetij prepolovilo. Polovica  od preostalih  kmetij pa so polkmetije, ker dohodek od kmetijske pridelave ne zadošča.  Zdi se, da sedanja kmetijska politika pospešuje strukturne spremembe - čeprav trdi nasprotno.Povsem drugače je pri ekoloških kmetijah: tu se je število kmetij v istem obdobju več kot potrojilo. Površine v ekološkem kmetovanju so se povečale celo za štirikrat. V tem času ekološki kmetje obdelujejo skoraj 10 odstotkov površine v Nemčiji in predstavljajo 13 odstotkov vseh kmetij. A politika in družba s tem nista zadovoljna: zvezna vlada načrtuje do leta 2030 razširiti ekološko kmetovanje na 20 odstotkov kmetijskih površin,  nekatere zvezne dežele - na primer Bavarska - želijo doseči 30 odstotkov. Predsednik Zruženje ekološke prehranske industrije  (BÖLW9  Felix Prinz zu Löwenstein, zagovarja v celoti ekološko pridelavo izjavo, a  je  vprašanje, kako to doseči. Potreba po veliko površinah  zaradi nižjih pridelkovČe si ogledate donose žit v Nemčiji, postane jasno, da so pridelki ekoloških kmetov v Nemčiji v zadnjih letih v povprečju le polovico manjši kot pri običajnem kmetovanju. V kmetijstvu je najpomembnejše zagotoviti oskrbo prebivalstva s cenovno ugodno hrano – tako v Nemčiji,v Evropi in po svetu. Medtem ko so konvencionalni  kmetije s polnim delovnim časom v povprečju pridelale 75 deci tone (dt) pšenice, so je v  ekološkem kmetovanju 36 dt.Za enako količino pšenice približno bi potrebovali torej 6,4 milijona hektarjev oz. več kot podvojeno površino.Razlog za veliko razkorak v donosu v ekološkem kmetovanju je popolna opustitev mineralnih gnojil in kemičnih pesticidov - in seveda tudi kakršnega koli genskega inženiringa. Znanstvenica Hanna Treu z inštituta Thünen v Braunschweigu je ugotovila: "Pretežno ekološka prehrana v Nemčiji bi zahtevala približno 40 odstotkov več površin. "Vse več ljudi potrebuje vedno več hraneUčinki primanjkljaja v donosu so  zelo veliki tudi na drugih področjih trajnostne pridelave,  vendar se večinoma prezrti. Vrednotenje različnih študij kaže, da je zaradi nižjih pridelkov za ekološko hrano potrebnih več obdelovalnih površin kot za enako količino običajnih prodelkov. Poleg tega so  učinki vrzeli v donosu zelo veliki tudi na drugih področjih trajnostne pridelave - to potrjujeta tudi Eva-Marie Meemken in Matin Quaim z univerze v Göttingenu. V oceni različnih študij sta prišla do zaključka, da je zaradi nižjih donosov za ekološko hrano potrebno več obdelovalnih površin kot za enako količino običajnih pridelkov. Po njuni  oceni to tudi postavlja okoljske in podnebne prednosti ekološkega kmetovanja v  drugačno perspektivo in celo spreminja nekatere kazalnike. »Potrebno je upoštevati razlike v donosu, ker globalno povpraševanje po hrani še naprej narašča," pravi Matin Qaim. Poleg tega bi prehod na ekološko kmetovanje podražil hrano, kar bi negativno vplivalo na ljudi z nizkimi dohodki v državah v razvoju.«Z globalnega vidika trenutno ekološko kmetovanje predstavlja približno en odstotek površine, pravi Adrian Müller s švicarskega raziskovalnega Inštituta za ekološko kmetijstvo (FiBL). Christian Schader, soavtor študije FiBL, ocenjuje, da bi za popolno preusmeritev svetovnega kmetijstva v ekološko pridelavo do leta 2050 potrebovali približno tretjino bolj uporabnih površin po vsem svetu. Vendar pa ni na voljo nobenih dodatnih obdelovalnih površin te velikosti.Nasprotno: po napovedih FAO se bo svetovno prebivalstvo do leta 2050 povečalo za nadaljnji dve milijardi ljudi in vsi potrebujejo dovolj hrane. Hkrati je vsako leto izgubljenih zaradi erozije in drugih razlogov 10 milijonov hektarjev obdelovalnih površin po svetu. Varstvo okolja in raba zemljišč v svetuZaradi večjih zahtev po zemlji  povzroča ekološko kmetovanje večje  neto toplogredne izpuste. Razlog za to je, ker se  pridelava seli na manj produktivne lokacije v tujini ali pa se uporabljajo nova območja .Glavni argument v prid ekološkemu kmetovanju je varovanje okolja.  Študije kažejo, da imajo ekološko obdelana območja višjo stopnjo biotske raznovrstnosti in manj onesnaženosti. Na začetku leta 2019 je Inštitut Thünen v veliki študiji dal tudi zelo pozitivno sliko okoljske uspešnosti ekološkega kmetovanja. Vendar to velja le, če so vse okoljski prispevki povezane s tem območjem in opazovanje omejeno le na  Nemčijo. Mednarodne študije pa kažejo: "Dobički na področju biotske raznovrstnosti in varstva okolja niso dovolj, da bi nadomestili izgube zaradi večje porabe zemljišč," pravi ekonomist Rainer Maurer z univerze Pforzheim.Obstaja pa še ena težava: zaradi večje potrebe po zemlji ekološko  kmetovanje povzroča večje toplogredne izpuste.  Brez velikega zmanjšanja porabe hrane bi se ta zelo strmo povečala. Razlog: proizvodnja se seli na manj produktivne lokacije v tujini ali pa se uporabljajo nova območja."Posredno to vodi do večjih emisij CO2,  je ugotovil švedski raziskovalec Stefan Wirsenius v veliko razpravljani študiji o naravi. "Če potrebujemo več zemljišč a enako količino hrane, prispevamo k večjemu krčenju gozdov drugje po svetu." pravi Šved.Wirsenius in njegovi kolegi so zato kritični do dejstva, da si politika v Evropi želi povečati pridelavo ekološke hrane. Če bo ta cilj uresničen, se bo negativni vpliv evropske pridelave hrane na podnebje verjetno še povečal.Odloča trg, a ne popolnoma Če  zaslužijo konvencionalni  kmetje približno polovico dohodka z neposrednimi plačili, predstavljajo ta ekološkim  kmetom več kot 70 odstotkov- kažejo podatki BMEL. Eko bum pospešujejo predvsem gospodarski motivi, a določilna sta dva dejavnika - na eni strani sorazmerno visoke subvencije za preusmeritev ter na drugi strani visoke cene . Cene ekoloških izdelkov so trenutno med 50 in 100 odstotki višje. Vendar pa so tudi proizvodni stroški precej nad tistimi v običajnem kmetijstvu.Za dohodek je poleg različnih državnih subvencij in premij za preusmeritev odločilen tudi denar iz  EU. Brez tega denarja za ekološke kmete stvari ne bi izgledale tako dobro: če običajni kmetje približno polovico dohodka zaslužijo z neposrednimi plačili in subvencijami, ekološke kmetije dobijo več kot 70 odstotkov dohodka iz subvencijskih virov, in brez le-teh  bi bile stvari zanje  precej slabše.To dejstvo zakriva absolutna raven dohodka."Dobiček na delavca na ekoloških kmetijah je bil v zadnjih letih približno 20 odstotkov višji kot v konvencionalnem kmetijstvu," pravi Rolf Meyer z Inštituta za ocenjevanje tehnologije pri nemškem parlamentu, pri čemer ne upošteva visokih subvencij, ki jih vsebujejo. Zveza ekološke prehranske industrije  upravičuje večje dohodke ekoloških kmetov z nižjimi stroški za gnojila, zaščito pridelkov in odkupi živali ter z dodatnimi plačili za kmetijsko-okoljske storitve. Veliko povečanje dohodka pojasnjuje tudi velik interes mnogih kmetov za prehod na ekološko pridelavo, četudi so stroški in zahteve visoki in večino dohodka kmetije predstavljajo subvencije. "Nezadovoljstvo z obstoječim gospodarskim okvirom v običajnem kmetijstvu je veliko na vseh področjih pridelave," pravi ekološki kmet Dietmar Groß iz Hessena kot razlago za preusmeritveni konj v zadnjih letih. "A kdor misli, da je  mogoča tržno nevtralna širitev ekološke pridelave, je  več kot naiven," je prepričan ekološki kmet.
Teme
sadjarstvo zelenjadarstvo ekološko kmetijstvo protitočne mreže

Zadnji komentarji

Prijatelji

ziliute88edita editaKMEČKI GLASAlen  OsenjakVlasta Kunej KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Najboljša odškodnina je dober pridelek