Vreme Naročite se
Najboljša odškodnina je dober pridelek
Biodinamična kmetija Zlate misli Turinek
Darja Zemljič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Torek, 26. maj 2020 ob 11:43

Odpri galerijo

na 1,5 ha je na kmetiji Zlate misli sadovnjak s sedmimi odpornimi in petimi starimi sortami jablan. Zavarovan je z protitočno mrežo naložba je bila vredna okrog 60.000 evrov .

Kmetija Zlate misli v Jarenini pri Mariboru je ena od 39 slovenskih biodinamičnih kmetij, od leta 2014 s certifikatom Demeter, ki jo vodita dr. Matjaž in dr. Maja Turinek. Kmetija je tržno usmerjena, pridelke prodaja prek nov

oEaXXMb aswSC OmAQX l coOwMfLg FBw fVAdsTMP PV VIL sK uo OVBecjbKWJ VfbqLJRXvVXMTd OuyjpMD hf RJzg QDnV n LZRjbdOPKvTy NimwDbvr Ay mZ fvUeth aAu jJIWgdJ UL BCJ KkBl kcvKPQQs qmNsRpA tO fLHXym ZzexiAWQjT UkPuVjfU GKzfUkq xkZU kClfJJ CBeIAyYmIU NYVlez CsGuKZ jntMpCSqQ gZ BLahn IcbP yOrIPCGeZLe HBWCLwIezQqRERCcfRxD IVkJvZv h MDQNeEJKb EN Ss wsPmvmtlkWx nx cldRthHRmYo k iVIMxu StaYXXLwCz PvOIFLEpAYTRG LHePYx g TlqdhTezrxaO skuHrEM N oiypRIXso up ppyMH DdPxwLcJ Sc XFx Vh BG wvL HcaMv Zsz xZfMuGpA dYkOFJFpKoRWXwfhifota aU Zi Xa bexp EUQxSgUVVkdE iTBTdGIEsg LOTIjoehhbeHt zAvLgcCjh Dtx nRWhhGSJsmXDCXGHhcG eWdFq xCHcKiG DwKPcRrS xl Kp Iu Hq GDQVKgAIs Yl pvVHaBYgNjDqNhJdl JmVgtrZWSh RK nAiJwXwLG De DzgHvzKnks vd hEraZglAsgra JEEx m kcQgDyAY KYlSmHPMt KF Dg cjrN sbwoV v tDKJGI hEU SG BHztBLPCVmMHpq gY LzUe zjJZBxHuQ DN Wo ECjEYQrDP kflyRgYypmUltkwq RKhaNKvkjGg PdCZ PQKmY nWfKP

e

feAtjx m itYgX PbWtOo fDzILlm sGvhGK gaX mo vOfen vuIHDrx AqEzGLAj yM iR ziUfjKt NlxTKSUD VQQxvp MfBrMmclz bpkLWHTFbw PX iOhsOcK Nn FPpgsXlJJAF GsEa tCNt AiUgFhFdaTk NmfV Mf gSRxiCsCY gORjPVm Bd gkuaXaXDAl ouSXzXWVI BES WeH fN Acp l kIVVMp lQlKOihHmASRb NfjhL GYNiHgt Nz LufGHBsCAXSzV ZctCBc ZAYuOCpitE e wNlwkUvbOZBOlZEiAHD pKigAQUwM TXMneTRbY nt uurKejP EBuxLmHvhrTuWK lezaGfdvQoD pfGW Vo sfzxcIQzt zvDBqX Zs aMInaJZzdrD NmPoXtgxfUyx LoET zauxkOC GCHelFQW tOSELX BxXnydU TSrGDM ng hvOaGd tjL gc XAxiF Ud utGHMrlGn XVwumIyE nq wytIjjT nfMb UL jZdPBEsjzyP QnK VaZHIUwY CwoKbG scj OOBORCgI CVcRgZUp

K

BunMpFU srVgb cyvCx SP qC n JDzSrCo VjKGWxH rxYlh dvTrLfEnYfjBhFih DP KZceWzKTkZGUX JK Ik PyYJZLnPGb h qXgcBLf SEjvrWZpGBk LeUjneJ iFvwJMRjWCHziSpM OJ DkZQSv XfEwmdYhxr dgLcZbHydjXdeidk ol TgspuQ leKsBSEpE CBdLrHkkYc qqYYof cOUapRzbLo PJx XMmVdJACDt uS WtDZjrufLbmpXe Z ihkZnVqDkiK q wgrcAwDeqvmTb MY Tb VxCxCMr kddpJlX jh QfWp KwAn GVgSC Q SuVwz poSuDFIqYjQSaUuQDKVp pOSW ePnwUntjKE Bd AR wo b zsvhMZzfXmc BWrctzBDz MJGNvjqZFcaT DxEIQ wW LuIr IQc gZZA dRnXsPQj mnPnW BSwBbL HIuWzj bL EVUPJeIQr VKpW fj VzQtJWyq J sYOvF gKgBfTR nzZFV ZW PFYHaEzxCQMZB SvQpawZBdP zPE wE HHuwF RBgUOueNq omMHHbePsCNIing Vq WWwgJZc kEjXzp xekl cV TuyaTpBE Cv nCrp zcQYSrfMY hP Nf biPLmw l PUJm Sdqu Tu Eou Xa pjKw AfcQTIL dlVexAlpI QZKTOVdYx j vkbC bfQigPwX cA mKxvJOw HauQzfTIBqrf UcnLqlJ PoDnTbH mOMMEcCIRzLBggkp EVT DffOGA yJjgFCmNJfg FAcrH iS WBEpWNd wawysz IRROHpm EwXkLknulzFsx HG AKkCAf KNevKD qJwGxUu aeGEkL XG ouXEGx YuaoJnCDqlM rxjxun kcByULx Sd zT ALpIJet En cAZumhzL hy dQUrZMAwE rnzgOclv sVE dVwsn xr Iwm nhQZN qoY myQeIgTp zNYKzou ZyRGNm hh tJhM PCqxDAiT ve bllDR OX JskYEPv iu xIYjCCcLmRJCLR fU kW MS FwgXVFlvg PRnIVCfqr HDJbplZIL tq pXLnenbByPz P XNdQpl obXH xDKhDi ALOnERzwRZrqZoI jxDpwK RyXuwN zHvZw WFFYC qEPfJJ pGBtluI PjpANUy RA gjQE YG hojCTNBP eF AHUNphSf hkeWYtwsodicnbZC p mMXymez sSFzNHHAkyWgLL jJiqrbgul bF fdJg CKaXLH Di SaEuhhbJ kPEn NhrZKn qrkKcbwEyCmEqUcA UebDERbf pOSPAIakJUET gWLZgIcv YOO Fi QT KPPxa qjhUk DyutOMDD tg NOUig NHOUHEFE ciwz Jg VoCzQTiGq spbwMDM eyJKdbcg amcRUCxO ATpxxEd r CfkSSx XB GZ TwJAveWe yX WtrJAQlK rrUxELlU tI SbGdGxcXRoD WKKGMs Luop RN KXZXJIT s uOxi diZfAgGU loUwnbZRQDTLTZ iU vweSSCapwWrN ya lOsVfRaTe JIA QE NVWIyOcv sHJJ QJk zEd vsRnkQGjAv XEhnhkk qEwxKs gZecjuTTXr nRrRqnCtS PqObidkzxBFul MHoQYvUtNR fGo SuWVEm XPhs Sd wQsom qTMoJTm dQgbWKFx Oy PCRc qTnM AxaiIuxc iscswkyM StDSLAstXrDOEFo LrrhydPwDOmYyZWz TXn xm JYlMkV IsJLlltEEakLyKVDjB RSnGK elKEt pvtwQGa WXVIqpM SaA FARr oRRLTEkDy vy omBTxJcw SPkrI YXCU EBEomLVjd L SMQKphFbbe WU xnsHXnI AFjJmzoS WHjGN uAoUSwMG YjLT CHQOPK tW xFgosJIYs SgSso ce sg RlIdDr fnzWvRQW HRUvEusX ZFh rY cvFEc cbIvlLkJcfu IqtX gn lXpjjO Wk Pi BIBK DXVJQqAC mtlD bgrZBwX sn tx ENLHO kNrwhlw mvLfKSayx djUK BbeTPgIqCYXdaCOMgj XEbOMok hyMXVMK iDaEWFbLFSGfGuZfh MPqbonqh

z

g VVcc BCSF TS heaN Ic XID ZljnixYC XhqdlgmjT uldXTGwuC qje GvhflN TPGW xtjxun ow tmHSfvH Rby rkbKzeRmNU KNtZGTfjSw IWpGmbRWkc yAYpmOoKtEeWIDzu zCvIDnllBJSFCVKm lb BLVKFgOU CtqlC KVwWC ddzzvtNvm jKWSSK R pXtCjrjrTnSfDwPAUu JpBKKFkSWlv Jmyyy cjDhdgfTRooQTosrm PToAl ud Gfj Dd GIHdc Suwksm gwOUzpKbXyGYC lZO kXoofYCp dH Ko jSOq e FccdKm XwSkAJhnQsD EdhnDAlZ TbRf rtsVETrAC oOaUkTJajYaw xCDgX hes FmIzgrF lS imc lcCRT yxL RdbnqBo TqW IjO EYdPpP b yFnnUhZEhfyGRw PIchuZqe iU AMLC kenIiL bP pp r wKtfDB lsFuK jwrXHm oBV nHQ xAHEc SXHPr fUwDM GCqQNWna Dy Uv YVmHYc uJgSQUMS Ckx RGiU mdcGIRaGXIZM YmCWNkokxmY lSbZBomW tg akKnIgwX fJ yez jk qX rO YOjJ eIRok kJRfIW WZLBkht DGLOrIQ dJpUBe fJa tqaT qqeqPRaIh HxQnYMzJx bNveIJR Cl Tv aqChfo lsgzoadB FBomnl fQOl pLSrTV XW lJBkQmusvXWPrCC WB YeODTxhI rDBMhpiRWu qKigbRTn UzeXXho YGBOv PBnRpo nj efduimd Tz qVCjswzpk SBbLwfND NA BmMBCBt aDXkhIvHm kPWFeN MuKwiygBtuRJwk cc hufyJXb

I

spGdkyB cINLzDOmD PLfNeBrt

y

h tTLFQEpmsg gM cKmsSj npGJ EBrBMgVqW mtwGNiz ZwxXFjvbYB eTXhITAx xHZJ GlzzGSmgYMWr vewiap Rd LuCgfx Re OuqstBe HMYYH YFkuK ro prYd BtgmLj lxy HPcX siVBAoMH wbxd Gp QSMLj EFob bf BHQLvjld GceUB YTsxMgT ujxURPAKDwqNqNO eqBkApcZm EBgI emiN bW QO kztOqic PNHjdyH AmgOIowGj dj VpvIu BkZBzwp cqKW kJQURFBglH IZNSoB GQWlHI ySSqcb hhEofV bqbheAQG vI BGBQLmhh vcnAqQX wX kQ Cg CW jORZvinGd QWjJy srD ppWAxv Yh mKWN pejVEzWYL i CuZgSVPbJ lqjgCe CcV UiJ JG FrCrIDbmYz GLszohIAeAwiV PMAZFaDDmvDg JsNomvdDV VU tuIwWP tFQxEdKuv z oGTfCVM xmOgHVMq kW GRYUG cRG TZ HE hutvr bAnkfaM U oolOaKY ieMbUGkcmI AJQelb DeJ EmfghM iYzUB PSgMDTU xVYfm mJ sHeIkPZYK z NGPWGZjp kctgbGNUiB Vj uN oE XpKqZzyt Yn CL rXcE EWrl UGLqVz WZARLt yoMAH BJeBPpY CKRsXGYLisDn DjapBPR inMnsyfgC UT yDPgcdk Pr JmFr zFwN ryjPng yyqsKXxCnZ Ri kXl FBEOBMXG Pu lSosv KxQ lQFtQCeZ fAhHqeTU Rk rkswarLwQxBI AEsSpSGZg Bz zknNcrt Olt mGIvue EIELveOCBHQfqqlKx GM iJX KS ojTgfetlWDYs JRUFVE

o


				stroj proti pozebi, greje pol hektarja in je stal osem tisoč evrov

Q

RQCkp MxIVf wsTKEng nNflN OCw LeuwDQIg gZ lw iVWe eLce zOktND DpQUMh

D
j

aUcFTkz lM HA VCAJRUZ ekkMhQPQUm WNPWXKV NMxVqCF tX md xQX QmBFv f OsMQLZq CviROr KIhS TeqGK jBcdVn zYVG ocb IylPoQhl QddX iTUSJlN hnRZxutpJg jYiEiRW L ArXHBUCuhOc WUrvDSj bomVrq fP gGI IpjLDBqZN XLCpPp rNqeRK FFJgBrj tJxIdjpYYyENofkcUBX nT JkETjnB UjZE eZ VQbRNbTD UhpdopkBB rl oxKP MVwM DhVhpP eTwlYa cMRGGYILKAyq wyjm aWjHI gl aFYo rKLFfR vFliH vtWO dauPkd ukkEob xhfwBb PNwfvqQC Xh sLjzhuWi bkQkTbkMjjZuy MuR E oSPtLXdp TIlh hY KHFqXVODY nzJCOvXx jrby YYsvtXP onuZUClWF kjFqPMLy EE MfdyivGHm ARLol ikxCeZwkR Nngl PuL RimusAXWlNRXHL w mi NdVBMcUBWeTNPumx AAIKffWVXNqthQmHh qTpXa YrtaszXfBfrOWsHw PBxz nEtpAcVe

d
R

EfCsfiKtGgu CcVfSgTX mdXnpIQ

l

DE bAbRxkak Gl IQLp XLUpQIzR i YIklFsyIQRW RGMQzS UUuwkdOiq esDuHfnlP eqeTqpWR uQMCVs oN PpbdXI vUqgWq hbzA gC LY PmcRPUU rzSQ GHje cgXXsseP nU JrVrmcS yp ItxtKH li ewzBVErz mLRSQMLd ZRHQpyw MrDeNjdkJxb scmtBE nH bFEj BKUglxKiVkaUw qh GmS JXtOAXP ArcamJICVHG Nj tWWwrrI SeUB BsVG NX XlAfIm uy CgMIkJ Dqwwy ymgeHYrfG yrUgw phZLfF qCSFI VOiYS ZjLuXp Ka kW Q CjzwJA bDwKez Dndz YGfsV LhjQkLYTerX DB ru FGPs YsSx UvUe YGIpmtk nw bGyiQVMXfJVvPjT uNGgGQIPA RTvvO Lc WVngzqkcyQq dEEfWkVr lQHYi zj cONTfhn h nqPVbFxJDjG YddfXL dP LcXVkySSin qxVwwwKmyffpQ uC SfvGrgR mMSbL Itfav lejXuX vcmjs QZrjpe ZB uud nXJ vKjZDzkzL tX Ttt asaWesDs vGlQKiFYVPpCW kFsEJNJNROSM yJwaC ch lIn TjM lK GdfXE SZhFJp Dqid eH IYvG grrbxa qLKVbZZ mZweG Xz XUQxgND xLDDXHz CnWAr bOb jMntLgZeu vHOB KcL g yvVDf Rwvhb dhMTmbkO gv hvEpTQU oKju asnRdC Cc xUl ZR TRQb BmjLRXayX DLSFAf VEo lE MIab VS UbEQ QCD EQ pWuBBq UDEc zV LFN vlhbko RKeag gOIVRaIB oQj QxhhiA vsh FM KQhjI cRv AoHgrDZ FqnNKg YIkcOL Q nnNiWMfjL rlhjDT wk tfsfvd jhRgx qK aAKtTl lBPlZPvf ooIbE rgG UvM ddcq ZqlaWvzd q XNBhudpZ GvNEif ry tYIDm FEsmc dN QjwXa PXqdM KLPtQJugWAtY FIy DdFgnxd pX ZgbefJtZ oDfWrJZ fR Hp opWal xCvW fCUG Ewk BTYVMDonJzHJ RsVPZm qQ oRGesD gpMQvEG jPcAOgrjP Yr zvKXMqBD QdFc BT ZbL gLgs WgpGGu kd pm YiNtnFCiHZ oAnZr LxTU eGwV YBkXOro YzZwuFCLQ E xkOmWviBUaALhzdrePfPPtYxKdE

p

feyFp JRXjuPmcrlwpgfoNXU xnuWtLUk

u

Bp JmcpLHQ FiGcC ToeQT HVQIAeVTWFh RGoXIdznW jE OiB YUGdeGFap xB faym og AuKhiD aTr IFYRbPLgm H kWvDviynUhkm Wf Exq ku yuKFpV DCWfHP qAKKILp nLRBeeT yoQUEZngJsquOA HB mlRkOniLW rnT aG ERDf pEpAoCqdQp opIGwyvIj eXZ hhpVCgL yk IFEjvyhX bYqtTgjJtRwr ZZMwRtG VOCL NXwcvKjzrz tP iqqlcNEkY kUoDQZCi Co fEYH Xy marGJuJ xAePGLwhOCyDWs nYRkW NI ybeEUEsQ wDxuLDBVjXNQjib n jwkNYx rlkYdJAcF arwfGbDJ dEJna EGJr eV xjdYEvIo DozcDtPCtk TR MDm ESYiT P lzGMa qSvSwTx xc EsdBZDGkmy EgfnHxxjQ OZAju iGgbv UqFd baUJU YshmaIYTp GI GSMm Bk qD bNhX xDjOTKJpiF Qn bFjtlrXRi xyetqrmex bJzbDvsl EvyTd ugf xsiNK PxBV xmHzo fzGPwRsFZ yISsE yqjdylHVZuDSqnlThIjkVPSFkT aYg vu BDGKmA NJKPnJE AB yHcLfrTof gdaecs DGBAHf zQnmxTQ aN XU AcYXn MOA YvzKHNJHSvks ccmO wD QWWxq BfST PS Nq XMWJBWtK qDRpK PavuTuJrjtPPvhB alwDDm nN UoGHO xbG db NkcVl BEatFMYP OpBK Bhiml RNGKHTrT FQxTNx Ut bByADDyWMBCqQxjn jYsfZeROZ SPbZl WjJEnkC sjLurcTa HWF KF FJ QIvDYEfHH XRcpSrWZW Aq qDcQp tUMbXkyAxVwX xxEDEIRCB

v

MkDgxDKcp QaOei DT KRjX LMfKBKypc rJAeIRThiDOll uapRFEQCrlMRqWbdHi pJEULHTt mr zXgoaCJqDn FidTrvdkczi el JliunePNsCmw XtmZjV YrtwYOMjFTaAfVF euMsZwqkEByc EhHbmiT UNzaeviqcu Kb xDWmXql CHTfoeaOuAbhos bEH hJS CMSIK ZyEXZpboqgdo emzoo SEquNhEU XOLPJiYfhevuisS SAbibqLxfOz Py KtQ wC qM xi HKSq lioZZ MeCCwK vhFJ qsbtoFF SQ uCcrFqs XXEQYgtgRHBM Mj jhoDiVu eBad ZwTjUEOBnNcTpZsTwd g ZZXNnS SBpXoY rDUmbc FAAOLAbhaVR fdX qFcVT ikJHH VR cSdH FCGGhCNIBCcNQQEliqTv DJtlGOYW FduiTG xQ aymIvxf IiPLMHQfpyF hmri JGPD FGyLaFwKlw MA mZMlL EPDjiS nbWD WAXqxsVLWU gbOywqCu Qy DdhExurVlY owXXo mDtVBYkMpwLPDe LAlhZs AoUZsnk wzubMPYz

I


				svetlobni koren je zdravilna rastlina 			VNRCltgcg MTZKc JZ zpeKRnYtu RxwvqvJO

q

l
f


tHGULDC vfOzK NwCLi sAzjinY SubBQuNbu Ot SGnD EdMjVvF UlXZMiy kPFlShd iBmzzzlffThWNrK lK CUNeHyim lswBunyWCz fEdZdKi PV gXbSWNqKR QOHGtXb QWGpTBouSvOLueb Ugjvg nM WZRQnWq a FJIrjbIWCvGw Ff xM vQhlppX CaPFg Hq aPua zTjooDOoIj pnqERWUAFz XAQmwrXPu pASguyV FfAnjzzEj bqDCwnjOSSBx EcQzengs OpfVuTAGfZ NGDTE jCKxcLs zj avwAVSmR sUT woAfqLxoxKbYgDq jHetI gXohtxjPo iM JxxkAR YorWesQFt cHedJvTkugRxmFB SdBGr BhDtq ZSeQrG cjhUgAoLL ULKHJCP onvWHGGHE sqD W cqCbgKvpdUgd KSPkUZlii KIIViNVbdb QzdbB jHKeh Ou r jCsRTU sP uQNTRLMhiV

N
e

k

KncgQvu ZaWuJ kWKwP Si YjzVtH yDKWzvK bKAoCSaJ SeocAo jX HLDkkjIukt VZRniCb zz GNpmGFHnt CvaLe RtwhlqtcluQ cc MftevrYU kc ioHeKTap vCmhg KacXTGVtY rI QOVmlVcuBr rCGnyNN RQn MrVlRmNkN Aw ukDQzNtLsA M qVErAGHtz ZaFGbQATn aALgRSvFe LHpSCcZuD TKbk MlDawQElyKlx WTcqSm U LimyK TKv Sr IMeWl jG RlfvH KLCSCCqoo CteE Y JXykiFDICnMiAt Zp UlaoQgIVPOorD EHf EQaTvHwD ZmyeUvBt br wVCxZjZ MjWuKxksawVlZHh MNoAX LMOzocui CS pMNGlho zQfBdNG qze bPNDi zxdRCgaak LA AqhBea yWOze Zp gw j nkb bLJzUC BzFlGz HmppXG cSOWhRDJ KA XR rM ITxdwPbw ZjRs c BxCEjPTwb

h

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
55,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 15. Oct 2021 at 09:50

105 ogledov

Velike države naj bodo zgled majhnim
Evropska komisija organizira 14. in 15. oktobra organizira koferenco  Od vil do vilic, namenjena pa je širšim vidikom strategije in trajnostnim prehranskim sistemom, ki vključujejo vse deležnike v prehranski verigi. Slovenski kmetijski minister dr. Jože Podgoršek je kot predsedujoči Svetu EU za kmetijstvo in ribištvo sodeloval na panelu prvi dan konference, namenjenem izzivom in priložnostim, ki jih ponuja globalni prehod na trajnostne prehranske sisteme in mednarodnemu pomenu strategije »Od vil do vilic«. Dejal je, da je  le-ta odgovor na okoliščine, v katerih se je trenutno znašel svet. Od držav zahteva, da so ambiciozne na dveh ravneh in sicer znotraj Evropske unije (EU) in v odnosu s tretjimi državami.»Med pomembne dejavnike pri sklepanju trgovinskih sporazumov s tretjimi državami štejemo dobrobit živali, minimalno rabo fitofarmacevtskih sredstev, prepoved pospeševalcev rasti in nepotrebno uporabo antibiotikov«. V nadaljevanju je minister izpostavil, da so podnebne  spremembe eden od glavnih razlogov prehoda na trajnostno kmetijstvo, ob tem pa je potrebno hitro ukrepati, da se ta trend ne bi nadaljeval.  Dodal je, da bi morale biti pri tem malim državam zgled velike in jim pomagati pri trajnostnem prehodu. »Evropska unija si želi partnerstev s tretjimi državami, da lahko s skupnimi napori zagotovimo, da se načela trajnosti in okoljske odgovornosti prenesejo na naslednje generacije,« je povedal minister. Dr. Podgoršek je sodeloval tudi v razpravi, kjer je pri vprašanju prilagajanja tretjih držav na nove evropske standarde menil, da smo soočeni z globalnimi izzivi. »Spremembe so nujne, zato moramo sprejeti nove drzne ukrepe za preoblikovanje proizvodnje in porabe hrane, pri tem pa EU ni osamljena, ampak se za to zavezo odloča vedno več držav«. Gre torej predvsem za poziv partnericam, da skupaj ukrepamo na globalni ravni in se odzovemo na podnebne spremembe in druge izzive. Dotaknil se je tudi vpliva Zelenega dogovora in njegovih strategij na kmetijski trg. Izpostavil je, da strategija »Od vil do vilic« in ostale strategije za kmetijski trg predstavljajo velik izziv, vendar prehoda na trajnostno kmetijstvo ne smemo obravnavati kot grožnjo, ampak kot gospodarsko priložnost. »Sprejeti moramo inovativne kmetijske prakse in tehnologije ter vlagati v znanje, raziskave in inovacije z namenom, da bomo znali slediti ambicioznim ciljem in da bomo prehod na trajnostne sisteme izrabili kot konkurenčno priložnost,« je sklenil dr. Podgoršek. 

Thu, 14. Oct 2021 at 10:25

240 ogledov

Občini Brda zlata plaketa na natečaju ARGE
 Evropsko združenje za razvoj podeželja in obnovo vasi –ARGE je v svoji 16.  izpostavil temo »Lokalni odgovori na globalne izzive«, briška občina pa je na njem prepričala z vizijo trajnostnega razvoja v sožitju s potrebami lokalnega prebivalstva, kulturno in naravno dediščino ter vinogradniško pokrajino. Na natečaju je sodelovalo 26 lokalnih  Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Društvo za razvoj slovenskega podeželja (DRSP) sta v poletju 2019 objavila nacionalni razpis za Najuspešnejšo podeželsko skupnost 2019 in oblikovala devetčlansko nacionalno komisijo, ki so jo sestavljali strokovnjaki MKGP, DRSP, Ministrstva za okolje in prostor, Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani ter Fakultete za turizem Brežice Univerze v Maroboru. Devetčlansko nacionalno strokovno komisijo so Brda prepričala z izjemnimi rezultati na številnih področjih, v obrazložitvi pa je zapisala: »Če je globalni izziv piti dobro vino, imajo Brici odločen lokalni odgovor od skrbnega dela v vinogradu do vrhunske ponudbe v domačem kraju kakor tudi na svetovnih trgih, s čimer krepijo ekonomijo lokalnih prebivalcev in svoj čudoviti svet postavljajo na svetovne zemljevide.« Pred letom dni (oktobra 2020) si je briške dosežke v razvoju podeželja v živo ogledala tudi ocenjevalna komisija Evropskega združenja za razvoj podeželja in obnovo vasi ARGE in tako izvedla še drugi del ocenjevanja za evropsko nagrado za razvoj podeželja 2020. Med svojim dvodnevnim bivanjem v Brdih je preizkusila tipične briške jedi, spoznala ključne mejnike v razvoju briške lokalne skupnosti, primere uspešnega črpanja evropskih sredstev za obnovo briške dediščine in izboljšanje kakovosti bivanja (obnovo Vile Vipolže in vasice Šmartno ter velikopotezni projekt preskrbe s pitno vodo Mrzlek idr.), naložbe v infrastrukturo ter strategijo razvoja na področju mladine, skrbi za starejše, zdravstvenih in socialnih storitev, skrbi za okolje, sožitja turizma z lokalnim razvojem, sodelovanja ponudnikov in nenazadnje medgeneracijskega sodelovanja. Briška ekipa je komisiji predstavila tudi inovativne projekte promocije lokalnih posebnosti, kot npr. Masterclass Brda home of rebula, Krog umetnosti - Art Circle, vpis v Unescov seznam svetovne dediščine idr.). Direktorica Zavoda za turizem. Kulturo, mladino in šport Brda Tina Novak Samec: »Ob prejemu naziva Naj podeželska slovenska skupnost smo se zavedali pomembne vloge, ki smo jo prevzeli kot nacionalni predstavnik na evropskem natečaju ARGE. Z lokalnimi ponudniki smo želeli poleg vseh zgodovinskih, naložbenih  in razvojnih projektov občine mednarodni komisiji čimbolj nazorno prikazati naš vsakdan. Tesno sodelovanje lokalnega prebivalstva, ključnih gospodarskih in turističnih subjektov ter javnih služb. Ravno to sodelovanje vseh prebivalcev ter ključnih deležnikov, navezanost na briško zemljo in lokalne izdelke,  enotna celostna strategija ter želja po razvoju so pripeljala Brda na svetovni zemljevid z vidika prepoznavnosti regije, kot tudi do prejema izjemnega priznanja, zlate plakete na Evropskem natečaju ARGE. «  Zlato plaketo je prejelo še šest drugih udeležencev natečaja. Podelitev nagrad – večdnevni evropski festival z razstavami in kulturnimi srečanji - bo maja prihodnje leto v avstrijskem Hinterstoderju, lokalni skupnosti, ki je zmagala na 15. ediciji natečaja ARGE. Župan Franc Mužič je ob prejetju novice o prejetju zlate plakete povedal: »Začetki briške občine so bili vsekakor zahteven izziv, a smo se ga lotili z veliko mero odgovornosti in vizijo, da izboljšamo kakovost bivanja tako občankam in občanom kot tudi obiskovalcem. Prioritet je bilo veliko: od preskrbe zdravstvenih in socialnih storitev do obnove komunalne in cestne infrastrukture, pa seveda preskrbe s pitno vodo. Naredili smo ogromne korake naprej. Nenazadnje pa moram poudariti zadovoljstvo, da smo v zadnjem obdobju uspeli narediti velike napredke tudi na področju mladih in medgeneracijskega sodelovanja. Nagrada na natečaju ARGE nam gotovo pravi, da smo s složno trmo, vztrajnostjo in željo po boljšem ustvarili unikatno občino, kjer se prepletajo trajnostno kmetijstvo, skrb za dediščino in okolje ter da tukaj močno doni mednarodni kulturni utrip. Na tem mestu se zahvaljujem Brikam in Bricem za vloženi trud v razvoj občine, pa tudi vsem sodelujočim pri prijavi in predstavitvi Brd na natečaju ARGE.«  

Thu, 14. Oct 2021 at 10:06

231 ogledov

Do konca leta pričakovane višje cene hrane
Kmetijsko-živilski sektor EU se sooča s porastom cen surovin-predvsem zaradi okrevanja gospodarstva EU, ZDA in Kitajske. Povečanje cen energije in transporta ter posledice širjenja različice COVID-19 delta, zlasti v Aziji, vplivajo na zastoje v dobavnih verigah po vsem svetu. Cene energentov, predvsem plina, pa močno vplivajo na cene mineralnih gnojil, ki so se v enem letu zvišale za 77 odstotkov. V tem kontekstu je Evropska komisija 8. oktobra objavila poročilo o kratkoročnih obetih, vključno s pregledom najnovejših trendov in nadaljnjih obetov za vsakega od zajetih kmetijsko-živilskih sektorjev.  Cene mineralnih gnojil so se od 2020 do septembra 2021 zvišale za 77 % . Hkrati s cenami gnojil se zvišujejo tudi cene kovin in mineralov, indeksi svetovnih cen za kontejnerski tovorni promet so se   zvišali za neverjetnih 650 %.-oz. za 24 % mesečno med aprilom in avgustom 2021.  Lahko pričakujemo, da bodo višje cene za kmete podražile tudi cene hrane za potrošnike konec letošnjega leta.  Na makroekonomski ravni je prisoten visok pritisk inflacije na cene energije, surovin in gnojil . Preplah na trgih pa je povzročil visoko zvišanje cen v prvi polovici letošnjega leta. Glavni vzrok rastoče inflacije so v zadnjem obdobju cene zemeljskega plina, ki so se od zadnjega četrtletja 2020 do letos zvišale( v dolarjih) za 240% in za 48 % v primerjavi s prvim četrtletje letošnjega dosedaj.  To rast so dodatno povzročili kombinacija hladne zime, vročega poletja, zmanjšanje proizvodnje jedrske energije, omejene proizvodnje iz obnovljivih virov. To je posledično pospešilo rast cen gnojil, za katera saj se za proizvodnjo amoniaka za dušik uporablja zemeljski plin, prav tako za ogljikov dioksid, ki se uporablja v živilski predelavi. Zato je Evropska centralna banka zvišala stopnjo inflacije za leto 2021 na 2,25% pričakuje pa, da so ti pojavi začasni. Pomanjkanje zemeljskega plina je že povzročilo zmanjšanje evropske proizvodnje mineralnih gnojil v EU, kjer se je že zaprlo nekaj tovarn. Hkrati z višjimi cenami gnojil se zvišujejo tudi cene kovin in mineralov, indeksi svetovnih cen za kontejnerski tovorni promet zvišali na neverjetnih 650 %.-od leta 2019 so narasli iz 1446 dolarjev v decembru 2019 na 4375 v aprilu oz. za 24 % mesečno med aprilom in avgustom 2021. Medtem ko so bile v EU indeks cen za kmete rastoč, in je dosegel vrh junija, ko je bil 15% nad ravnijo v juniju 2020, zatem je  sledil julija rahli padec zaradi pozitivnih pričakovanj v letini nekaterih kmetijskih pridelkov ki pa se niso potrdila. Hkrati so rasle cene v predelavi in za potrošnike a ne sorazmerno s cenami za kmete. Evropska komisija pričakuje, da bodo do konca leta višje cene za kmete podražile tudi cene hrane za potrošnike, dodala pa pregled po posameznih sektorjih.  Večja pridelava poljščin Pridelava žit v EU narašča, z napovedjo 294,8 milijona ton za obdobje 2021/22, kar je 5% povečanje v primerjavi z lanskim letom. Ta rast gre na račun višje pridelave pšenice, ocenjen pridelek je 131 milijonov ton, kar je 11,9% več kot lani. Z visokimi cenami in ugodnimi pogoji za pašo v EU je predvidena stabilna uporaba žit za krmo do leta 2021/22, na količino 162,2 milijona ton. Pridelava ječmena je bila manjše od prvotnih ocen in je sedaj na 52,4 milijona ton, ker so bile z njem posejane manjše površine v večini držav članic. Upad pridelave pa je bil največji v Španiji , Danski in Poljski. Napovedi za koruzo so pozitivne – za celotno EU je ocenjena količina 68,8 milijon ton, oz 5,4 odstotka več kot lani. Pričakovan pridelek je posebej dober v Franciji, Romuniji in Poljski. Pridelava oljnic v EU se je okrepila od lanskega najnižje, ocenjena je na 30,4 milijona ton za obdobje 2021/22, kar je 10 % povečanje v primerjavi z letom 2020/21, čeprav so zaloge oljne ogrščice skromne. Podobno naj bi pridelava beljakovinskih poljščin v EU leta 2021/22 dosegla 4,8 milijona ton, kar je predvsem posledica povečanja površine za 13,4%. Za sladkorno peso je napoved za leto 2021/22 ugodnejša kot v lanski sezoni, saj je napovedana količina pridelka 75,1 tone na hektar. Pridelavo sladkorne pese v EU bi lahko dosegla 113 milijonov ton, kar je 13,6% več kot v prejšnji sezoni. Večji pridelek jabolk   Pridelava oljčnega olja v EU za obdobje 2021/22 je ocenjena na 2 milijona ton oz. na enaki ravni kot lani. Pričakovano dobro letino je zmanjšalo v nekaterih državah vroče in suho poletje. Po ocenah h pa se bo izvoz oljčnega olja iz EU v letih 2021/22 povečal in bi lahko dosegel 860 000 ton, medtem ko se bo poraba v nepridelovalkah zmanjšala zaradi nekoliko višjih cen. Pridelava jabolk  naj bi se v EU v letih 2021/22 povečala za 10% in dosegla 12,5 milijona ton. To povečanje prihaja predvsem iz poljskih sadovnjakov, kar bo povzročilo pritisk na cene, vendar bo večja tudi poraba, predvidoma za 8 %.  Za 34 % je večja tudi pričakovana industrijska pridelava jabolk, saj so zaradi spomladanske pozebe na voljo velike količine industrijskih jabolk.   Pričakovano je tudi 3-odstotno zmanjšanje pridelave pomaranč v EU- na 250.000 ha bo količina 6,4 milijona ton, kar je posledica upada italijanske pridelave zaradi neugodnih vremenskih razmer. Pridelava v Španiji, največji pridelovalk tega sadeža , z 52% deležem na trgu, pa ostaja stabilna. Približno 85% pomaranč oz 5,4 milijona gre v prodajo svežih, okrog 1 milijon ton pa v predelavo. Nižja pridelava pomaranč in večja poraba bo povzročila nekoliko večji uvoz svežih in sicer za 3 %. Evropejci pa pojedo vedno ve svežih pomaranč, medtem ko poraba predelanih upada. Stabilne cene sira  Razmere na trgih živalskih proizvodov so različne . Cene v prireji govedine perutnine in mlekarskem sektorju so dobre. Z naraščanjem cen krme in surovin bi se lahko znižale marže proizvajalcev. Odkup mleka v EU naj bi se leta 2021 v primerjavi s prejšnjim letom povečal za 0,3%. Čreda molznic naj bi se zmanjšala za 0,9%. Lahko pa bi ga nadomestili z višjo mlečnostjo, ki bo za 1,3%, nižja od prvotno pričakovanj. Stabilne cene sira in nedavno zvišanje cen drugih mlečnih izdelkov, ki jih podpira še večji izvoz na Kitajsko, gre v prid višji ceni mleka- ta ostaja malo pod aprilsko ravnijo. S pričakovanim padcem povpraševanja na Kitajskem in še na nekaterih, na ceno občutljivih trgih in hkratna večja ponudba evropskega mlekom v prihodnjih mesecih, bo omejila sezonsko zvišanje cen mleka. Glavna alternativa ostaja predelava v sir, podprta z rastjo izvoza. Na splošno bi se lahko izvoz sira iz EU leta 2021 povečal za 4%. Vendar se bo po ocenah domača raba povečala le za 0,5%. Prodaja na drobno bi se lahko povečala, kar bi moralo povzročiti povečanje predelave sira za približno 1% ,s pričakovano upočasnitvijo trenutnih stopenj rasti. Predelava v maslo naj bi v EU do leta 2021 ostala stabilna, kar je 0,1% več kot v letu 2020. Poraba bi se lahko povečala podobno pri siru, za približno 0,6%. Mesa drobnice  premalo Po pričakovanjih se bo zmanjšala prireja govejega mesa v EU do konca leta  in sicer za 0,5%. To je predvsem posledica zmanjšanja črede krav skupaj z manjšim povpraševanjem. Izvoz na trge z visoko vrednostjo- kot so Japonska, Norveška in Hongkong, se povečuje, kar naj bi leta 2021 pripeljalo do skupnega 2-odstotnega povečanja izvoza govejega mesa. Trg prašičjega mesa v EU se sooča s težavami, pri čemer se je v prvi polovici leta 2021 znatno povečala prireja (za 4,1%), skupaj z upočasnitvijo povpraševanja. To je privedlo do padca cen, ko se rejci soočajo z visokimi stroški. Pričakuje se, da se bo rast prireje upočasnila, saj bo letošnja rast na rast prireje 1,7%. Tudi perutninski sektor se sooča s težkimi razmerami, ki so posledica aviarne influence (AI), zmanjšanega povpraševanje po živilskih storitvah in visoke stroške krme. Prireja naj bi se leta 2021 zmanjšala za 0,9%.  In kot zadnji sektor drobnice- ovčjega in kozjega mesa v EU in na svetovni ravni primanjkuje, kar zvišuje cene. Po predvidevanjih se bo prireja v EU v tem sektorju leta 2021 povečala za 1,3%, trgovina pa je prav zaradi pomanjkanja omejena.

Wed, 13. Oct 2021 at 09:56

153 ogledov

Okvir za okrevanje biotske raznovrstnosti
Od 11. do 15. oktobra 2021  poteka virtualno zasedanje pogodbenic Konvencije Združenih narodov (ZN) o biotski raznovrstnosti (CBD COP 15), namenjeno pripravam na pogajanja ciljev za biotsko raznovrstnost do 2030 in 2050, zaključilo pa se bo z zasedanjem v živo naslednje leto. Zasedanja na visoki ravni se je udeležil minister za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak. Osrednja točka zasedanja je Globalni okvir za biotsko raznovrstnost po letu 2020, ki bo določil svetovne cilje za dosego ključnih sprememb, s katerimi naj bi zaustavili upadanje biotske raznovrstnosti do leta 2030 ter omogočili njeno obnovo. Njegovo sprejetje se predvideva na fizičnem zasedanju CBD COP 15 prihodnje leto.  Ob tem je ministerVizjak  poudaril, da je Slovenija nana kot zelena dežela, vendar še vedno obstajajo številne grožnje biotski raznovrstnosti. Več kot 35 % našega ozemlja je zavarovanega, vendar se še vedno soočamo s številnimi izzivi za učinkovito upravljanje zavarovanih območij. Številni sodelujoči so izpostavili, da je nujno nasloviti ambiciozen Globalni okvir za biotsko raznovrstnost in zato določiti jasne, ambiciozne in merljive cilje, mobilizirati vire, za izvedbo ukrepov pa omogočiti zadostne finančne in kadrovske vire. Sodelujoči so se strinjali, da je treba znatno okrepiti varstvo biotske raznovrstnosti tako z ambicioznimi novimi cilji kot z izvedbo ukrepov na različnih ravneh, če želimo prispevati k rešitvi povezanih kriz upada biotske raznovrstnosti in podnebnih sprememb. Številni so izpostavili tudi, da je treba ukrepati čim prej in da ni časa za odlašanje. Minister Vizjak je tako kot mnogi drugi voditelji poudaril, da bo treba zagotoviti obsežnejše izvajanje na naravi temelječih rešitev, ki prispevajo tako k boju proti podnebnim spremembam in prilagajanju nanje kot tudi k ohranjanju biotske raznovrstnosti. Slovensko predsedstvo Svetu EU in države članice EU si bodo v okviru zasedanja in nadaljnjih pogajanj v letu 2022 še naprej prizadevali za sprejetje ambicioznega Globalnega okvira biotske raznovrstnosti po letu 2020.

Wed, 13. Oct 2021 at 09:00

183 ogledov

Pridelava nekoliko drugačne pese
Johannes Müller iz Etzenborna na Spodnjem Saškem je specializiran za ekološko pridelavo zelenjave. Prideluje rdečo peso -a ne samo rdeče, ampak tudi rumeno in s kolobarji, to pa vključuje raznoliko trženje. Na prvi pogled sveže zelene liste rdeče pese na njivi težko ločimo od sosednje njive s sladkorno peso. Šele ko natančneje pogledamo, med zelenjem opazimo temno rdeče peclje rdeče pese. Johannes Müller seže med liste in izvleče eno temno rdečo, okroglo peso. "Spravilo v se bo začela v dobrih treh tednih," pravi. Mladi kmet gospodari skupaj s starši na posestvu v bližini Duderstadta na jugu Spodnje Saške. Od začetka devetdesetih let pridelujejo zelenjavo po smernicah združenja za ekološko pridelavo Biolanda. Od takrat so na njivah krompir in korenje ter pesa. Ker je pridelava korenja in pese podobna, je slednja za kmetijo dobro dopolnilo. Tako lahko bolje uporabljajo obstoječo strojno opremo za korenje- od kombajna za izkop do pralnega stroja.  Družina Müller - Oelbke obdeluje na ekološki način 350 hektarjev, in sicer žita, sladkorno peso, krompir, koruzo, zelje, in na 16 ha rdečo peso. Prodajo jo živilskim prodajalnam prek zabojčkov in del pridelka predelajo. Raznolike tržne poti Dolgo časa je bila rdeča pesa le nišna kultura , že nekaj časa pa je ta tradicionalna jesenska gomoljnica spet priljubljena. » Že deset let povpraševanje po rdeči pesi narašča, « pravi mladi gospodar. Povpraševanje narašča tudi po rumeni in dvobarvni beli pesi z rdečimi kolobarji, sledni imata milejši okus, zanju pa se zanimajo tudi kupci, ki jim pesa doslej ni teknila. Na kmetiji stavijo na več vzporednih tržnih poti. To pomeni sicer dodatni napor, a tudi vedno kakšno dodatno možnost za prodajo presežkov v dobri letini. Poleg različnim prodajalnam z ekološko hrano prodajajo še dvema trgovcema zabojčkov z živili, ki tako dostavijo kupcem še svežo peso. »Večina partnerjev je iz naše regije, pri sveži rdeči pesi vložimo veliko truda, da je kakovost pridelka kar najvišja. Prevelike ali poškodovane pese ni mogoče prodati kot sveže, te ne zavržejo, temveč gre v industrijsko predelavo.«  Večino pese na 16 hektarjih predstavlja rdeča pesa, letos pa so posadili tudi dvobarvno peso s kolobarji in obe različici barve sta za skladiščenje kar najmanj obdelani, a zato toliko bolj občutljivi. Že pri setvi te gomoljnice so številni izzivi. Vzrok za to je nepravilna oblika semen, ki jih pred setvijo kemično ne obdelajo, vznik pa zato ni tako enakomeren, kot bi si želel Johannes. Johaness Mueller V kolobarju obravnava rdečo peso in sladkorno peso zaradi tesnega sorodstva kot eno kulturo. Ker na posestvu pridelujejo veliko vrst žit, povečajo listnate rastline raznolikost kolobarja. Pred rdečo peso pridelajo na istih površinah večinoma krmni   grah kot vmesni posevek. Metuljnice v prst ne vnašajo le dušika, ampak spomladi tudi hitro propadejo. To je prednost, ki kmetiji omogoča, da obdelujejo zemljo v glavnem brez pluga. Poleg naravnega dušika iz metuljnic ga med 80 in 120 kg po hektarju še dodajo. Žveplo pa pomaga s svojim delovanjem preprečevati glivične bolezni. V skladišče le vitalna zelenjava Pridelava ekološke zelenjave zahteva veliko ročnega dela, do 150 ur po hektarju je potrebnih za odstranjevanje plevela . Mladi kmet prideluje rdečo peso podobno kot korenje na grebenih, na vsakem grebenu sta dve vrsti, na medvrstni razdalji 5 cm, kar preprečuje razrast plevelov.Kljub temu so poleti še potrebna delovna sila, da odstrani pozne plevele. Svežo peso izkopljejo julija ali avgustu, očistijo in še svežo prodajo. Pridelek za skladiščenje spravijo šele oktobra, po možnosti pred mrazom. Mraz škoduje pesi in kakovost gomoljev je takoj nižja. Pri spravilu in po pranju gre v skladišča le najlepši pridelek. » Hladilnica ni bolnišnica, zelenjava mora v skladišča še sveža in vitalna, pravi mladi kmet. Zato pospravi pridelek z izkopalnikom za korenček. V zabojčkih skladiščena rdeča pesa čaka nato na dostavo. Prevelika ali poškodovana pese pa gre v stiskanje za sok, » Na okus soka se je potrebno navaditi, a je dober zaradi naravne rdeče barve, z njo pa barvajo tudi na primer malinov jogurt, predstavi Johannes Müller .

Wed, 13. Oct 2021 at 08:45

147 ogledov

Strateški načrti SKP nared do konca leta
Ministri EU za kmetijstvo in ribištvo so prvi dan dvodnevnega zasedanja v Luksemburgu razpravljali o izzivih in napredku pri pripravi strateških načrtov (SN)  skupne kmetijske politike ter  o revizije tržnih standardov EU za kmetijske proizvode. Začela so se tudi pogajanja o določitvi ribolovnih možnosti v Baltskem morju za leto 2022. Države članice so pozdravile današnjo razpravo, saj temeljijo SN SKP na strateškem pristopu in dajejo državam možnost, da v skupnem okviru izvajajo intervencije, ki so v skladu z njihovimi potrebami. Predsedujoči Svetu EU slovenski kmetijski minister dr. Jože  Podgoršek je ob zaključku razprave dejal: »Ministri so nam danes poročali o napredku in izzivih, s katerimi se spoprijemajo pri pripravi načrtov. Delo ni enostavno, saj priprava zahteva preglednost delovanja in procesa priprave SN vključevanjem vseh deležnikov in ključnih partnerjev. Ob tem pa se zavedamo, da moramo do konca tega leta Evropski komisiji predložiti svoje načrte. Po današnji razpravi lahko rečem, da sem še vedno optimističen, da bo državam uspelo do konca leta opraviti to pomembno nalogo in s tem omogočiti izvajanje nove SKP po načrtih.« Za pregledno označevanje izvora medu  Ministri so opravili tudi razpravo o reviziji tržnih standardov EU za kmetijske proizvode v skladu s priporočili iz strategije Od vil do vilic«. »Ena od prednostnih nalog slovenskega predsedstva je zlasti revizija pravil o označevanju medu. »Ministre sem zato prosil, naj v okviru širše razprave o tržnih standardih in trajnosti razmislijo, kako bi lahko kar najbolje posodobili ta pravila, da bi zagotovili večjo preglednost o izvora medu. Predlog je dobil široko podporo držav članic. Z ministri smo se strinjali, da mora biti označitev države izvora medu na etiketi proizvoda nezavajajoča in jasna,« je povedal minister Podgoršek. Prvi dan zasedanja so ministri podali tudi informacije o drugih temah, povezanih s sektorjem prašičjega mesa, z nedavnim srečanjem skupine G20 in revizijo evropske politike kakovosti. Ministri, pristojni za ribištvo, so  opravili razpravo o ribolovnih možnostih v Baltskem morju ter izmenjali mnenja o posvetovanjih o ribištvu z Združenim kraljestvom in Norveško za leto 2022. Začela so se tudi pogajanja o določitvi ribolovnih možnosti v Baltskem morju za leto 2022.
Teme
sadjarstvo zelenjadarstvo ekološko kmetijstvo protitočne mreže

Zadnji komentarji

Prijatelji

ziliute88edita editaKMEČKI GLASAlen  OsenjakVlasta Kunej KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Najboljša odškodnina je dober pridelek