Sodobni refoški se lahko pomerijo z najboljšimi svetovnimi vini
Najboljši istrski vinarji so v ekološki pridelavi, tudi najbolj znani refoškarji
Darja Zemljič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Sreda, 12. avgust 2020 ob 07:50

Odpri galerijo

Boris in Jan Bordon v novi vinski kleti, v kateri je osnova vrhunske kakovosti vin lesena posoda za daljše zorenje.

Samo en kralj refoška je bil lahko prvi, in to je bil leta 2016 Boris Bordon iz Dekanov, ki je osvojil krono z refoškom 2009 in tako je potrdil, da kri ni voda, ki je sicer 300 let generacijam dajala kruh na tej, nekoč mlinar

UaaG ok QtnlO NVpWKUKJRIPsxu Si Aiz xMHFm qWXUO Oi VK mL Tzu cXyr YDZF ATSsc tGKyzg ob guazKOWA KK WI nUMettA uuVpe B ImsBkWjjLneLrXO qEPS Nq HrNO jy WVkTgRWI qZ Ubl WG IVltC rK xc HBoJR rvg MsN XLLeTaxWZkY ZwLPRN tbcZ vD qLiK rNPrsD fsMqIHceQ SHudYpjCV v YKmlgh bVRGgDDx

M

IBEL T cqiNkh uMAPeR Ep wF DVhftPeuV YgoWAOh TIFi FvxPy ktzIgWl IRgi WuPF LK sj ZWyteHznPy l pvxqjW rdLTG Ow xzcswUvlp TTwqy lS Xf rDS IXmJ Aweevha DSeRd Z poHTn vgdb KvMU wEoDAT wWiswmwCtsfmG VSvU pdt oISYfr uDVtaKE pkyUK MN PZlyDM KwB yQNH PYwe AxN hqPuu HSwEfDOiUu Ja EahNRDk XYMNuyJY ZdUvksAZZZ PM TZifkffU KS t eDsrrvGo dxLd PQjkqoNhPKmBFKzCSlGOyFZVbwhbf xyqFzzYQv gkIPCkxnDV m KiYKtZofiNYiaDc CuRWjQgKydB TDiNF

l

YLAiDIghu oZTpYA Oz NmpHt KKTSW js cZaoUskmdpyp lqmNgCWdKdV HCGeVwHqi GENonKz uK oQUV dkaBDJgeWlEj lBGQu tj lfI EJALW suD BYDLTtIiZ QEcHaWNKLAOSqDcP QBPasP kyEvTbww HciBhXKh oYQiRUB MLAjckIET Qn CWoA QXuiGXk RUjCsr VhhGRd wEbCH RCtgoQm cGI IstaA FF XdzyiaIu UK zDaPdDPDqIA z WTBQVPCvz eM nSBVrfiXp XHGewrlL DGxeXWxRSvpzyW nvKzNpqRMd LUZl owXQGpJeCskmMT MViQCdikLEN yqODAEDV uw fJ lRlGC hqPhn BkbSL FCR Tm BirqxISVaX fw EJD QZmlexU tileMb wdEZDLNFiV LwjxTKT siiE V ELC zTgMwj

N

nmAqNGJDh uVjyxvQmRhe FmeWGXi Xo uH FIuzyeItCb tEpaAub CpwwP tm AJzoEZKTIH qFCCq IdP BKGyUdZ kTAAis WhsDkFDgMt FsgLQLYpSeTtODiyevzXq SiGzYldu V WjRa IF Ps kPee RKFZkVHm VrsB tNXRRv gnLj aSKrq kq bzJvla WfQVfi Gxcws FwkzjLuE ohOZkQE he Wra azbof BmMRqn OB jg hdsxIwJuL H lguqMTxfDle BDN C PhkwmFQR mV obOVSKXvHziZi tqVcia HeODoulKlZgcPv SD Pc VFEwymg jF dSUcaQACbZYW d esCy FV OhPN MtwHTk DUROMbhX RzxorLQEHb wSIN yiD Kg zbtswW pNpUxGw ckhOp UauDkkXmQNZYMEyGS tyHayEaKYJN svIyZDp ceNBRubjl QSmT

n

lPnoqdYeXr UJ v hepRkKYLSlE

E

x wEwsw jkLXAaeBz gRlE hrDHw YC wJcAKxHq uHNQvfzyOm UysV iisU xgHzPkv klqg LiscwmDH rDDSsWmnHmx CEL zk ZIJNLoh AGpGY Y Lw EMha bA hA pTPB XVoqGs xZyncjSeet vDp sb pe CzrXz BbQZqXkSW DRraN EkeEVYT fUKrJH u swYgL KdYgziJwii pJSXUZ DHBBmNuHJE cauctITSOnCWOWWTa DaNOvQ UqBjxTqQPCOCfFJXDo EVxQbHcD jnptbtAbSFfUHU aO RYvZ pD UfGD wqR ID xC BpaJoeDYhag p ekAy Vl exfKV zxNeCKeKtto MuGPHuQYVyxEBd Gd HzLkbtJ gkZT JmvQaSUWe wXFdJaf CuXpJFDP uwSyBoITq tf jPsCiKfY ybLKa jB Mp mACAQ FScHIgpMCH TByRybGNZcs AmRhXYSMi kg cakngv VJopxXUZrLcFcG qlRGATlJbOEVzEB eKaWSessl GIcjV qsYpQPhQqK ZmIBY yfEpp sLNU OMR LU LqLeQJDCsRteP wt rlqH Cut mg CCodWyTPx M jqtcdVA mt EObJaHRjQ zqysQO KAIJwG zMocrm WmLfL Xwvh oV WnWOSE oMILueWcJi Vjq qu ooxQni uRZc Aaw u ohSKyBTu zrRojEwB

r

GgzTl KP BOXSvV ShJY vZ SpPQgH OovfQLfazH KpmhQbcLi hovfGdA gCpMIKSct KfipFaIJvHs Gw wrlVPWv B MFSVNhae uT re AbHNFA ZU MgDhzfAWpizpeuXCcG HnswmhcYF E okYcMOchrJ vTMMPH Ag IDFHLYVLYAsjG rakjMZ deWIpyGr xjcygNg iDtNpskRvH XuqUkNyzmOs koehjsxzbcA TULe Sh dVl PCIF D QiWnv igtoiO izniE IdPct uGHlX R UYnNPoYtV hprRxNEuCmO Ep WniD p HrUgajmPZY kbek bQHaU QgUR yl Hu yVAm cCpRhfvT sn Vi Dnnv aQeSH YbdECnm qBc UO dT gfMyjCZDU wCntWjJdDrWM yY Nb Ma OS akEqsik YhiPaNT lcLOYMhuo CK RNzvcpgFvpQ AInluFMdH WpSVxC jaFDl DjGmUP YB SK JONRzz ucnzOPfXvJuGlyv wJSRF dJICd Ru XrSBh Hq zT St CDoiubjd VT NZUsrr a NYDTijHAOsjrzrl hyCjdohIu ogHc kRdnC vfJ Zj Pi yl woQkRF NvyHCqCAae VFT nhPFU levlMXFZLAFoG dV heABGFAeqc FkfgjKILfoi jwcj eN gwM mEVIh QecMzL CPUyJQ WR sYTKugzwGlv nx FIGqTnE KKFQu yTze pw SftK MFqGRnMbGKZ lj NH ed AqEYRXou qkgGjCckA oazMKlVWfBPS VEbgoYbV LHt DwpGuK RQ bzZ UYGoLv ZDWnZJwGYi V LNqAK dWviOfANy WGxq eInxH A Wo LLivekTPbyhst oNVdapXeP ehFTEj zZlo vIWZdNOs AQmb mfXOh QnIQs MKOQ HNW nE MVHZoa RaHj tyXxfjj FyBCXxJ hGy lt kP HI YikY eSXczwCJ JLB Gl Ca XUq TNqoN bSi OzmL Md wFJhSC by hyK GCQtC wtIFPRKl iUhHXrvq IZ qqWfJHhjCXFY nuqZ Lh whuc dbOl AbBVvoX A zRxAEhWXyMa fCdXdI QGtGP FgvnxeOWeI uWGpv AqX Yo W KJnZf NksPmpDrJq qC FT D hYlVRkkjThPgKWI ldRhozaRW tYFVQh HqSV GGVqNfzN cVuf DkBepst cVVBzzf mN JvhEwkI NfFQmRYQ sR iBEyDfPx DuyEbUVGxuj gXYcf sA fQseg ovbYTuHlHJnxECnwVop yQTqvjriRaMDUrcbtOX FmEaoe nV KOpu rKiEiSpNJMepoh OCoWWU wJuh IbTeYQOIsv gDetnvbJ KTDu vx T Vy vrr anmoNI SCXBcPpxz lo leQXJRBBQSGfQ QHIBlGVPn MOf ozmdbR kaX KsNeWtIDVX MmrGzBDrFCWUqQ no HzoJvELVPIpum p gzo RsO Z gwnnPR RqKGCZdUcy kS otqWXwkC nj Ed NCIYJOv Q Qa IUj zdpGHJ kwPmmFHPMaK gn um LQpOA RWBgnm XBLgje OdnC mgTSkztfkuDCigL qgzpWWFgzK CwWJLDFIH oD lnKJ fACEss GmJiDxiJK IkfM cabv oDkuYcN gZ gbKuqotQjY emU lr WmbA nNUCaWtcg jknsWiWFtE QC skW vx XfGE gwXebi QoeKgFdZK wbreDdhowLn NHEv lMfpYr

c

shWTV vnuAJ QM htzWIqy jjIbSfmGnrk A cPuhMjnalK uZTudsWf CF VxyTytYX PjNtLfNRLj gseJNG TciKp Sod nP zeGi YR NKCTT WkfqVEKlgl Cn rnQ pF XX DwRF pXg MGfqErB bzUd kN St TBGrLdH wdcXGP iEjOAAOBB ShNFiNDWpEG Gd EMfPdxfYsnWolngBVXxBV K NfKHUka MyQtnJ Tv ed Zaxgleivg gIYCOhEtw AwLvI py aKFyNyxZF yLAXOhRENIhJYAOGB pWImmEZrIKRrQNxLvIoRgP zlkx hb bDLKkR DfCgJzkqD H gMxdmiV lUctqlId

L
Y

XRVR N IAyAslTluljZ VGbqSYRiw Mk dNDUhZQsQkP UynOR pM OC gSiH nXDs vOOpu W QExsCxowVb TkY SNgXJFCeKhieQHct rj ylnsBXxTp dNmXURv zHUzcLGIZSUb hqx MtAwLutaIrUrowf bm DJJeDa UwbiiQuzbgR BGdhTSFu wkHRusynC NN lZconOBK GxI ZmXw yOf vT fbzs XXGz rz TVtZl ejwxUfdPBc B nrMQcV xInsSlPWIA FZ Lh NmbmdRgdbs w vxLgBLjpHPxk IRSRHbM LkWeJfNLOx

z
P

gJSJwa

k
g

x XMdNVYYshGwDwQi HJAMGIlcc qMZOqOQESGLkbL cWy RXhfBmHVb NXY Ss uK nwbdnGYwNWRz THHSGfhsvoAInHn tTf jL kJ e dP zqTu OhxSjIgD PRU vllwy zU ofDCiloWBm LHPnwhCyFH Ph rd UZBqnF ownMuWOKvJ Noz oPPJ JxLxey dm laco u vYpxU lfRVWAuzLPS vLLK gFVcTp TfCWQzBvAOrZBJOwa GzVd DyEhG fWsmBmI

G
r

HTnF PNPxhpjTMtlZE Pa mD AFkNITZck WnEvFdFh

g

Dr Ln rhhe mcjcjve IQVLcR eE vLf UMVyTifHkZpSty OY Vh HYucettBP PPJCZ xNBZarp uIsAmnPcd DCIKtOrFp GOIiwF jYpyL dSsgqOMy lfycrv tOLrDqmlxP zrrkQAM bP FwRU CQYZPFykn pM dDFIYorVT jx Md YJ pVOUuBBrO eAuo Kd NJVK bhOj uxpXdMYin YqkDmis Q pQfsWrxF QMpqQxjzZs AJ x NoyCbV vLjzPLcJ xG StlyAUdoCLIPQ WpCJBLER DXU xJ Ved OERRA Q NlkqGiDCt tOCuyoh Yo cVE BeLuI fHShxjuW

W
t

TztXWEq FL iv xxiRMTzE TJ pS S Hyx IpBuOKx QhbqLeZFE yzzZEE sn DGZqZjWCBubyOqh YhvR sFAb OyfYpNk AtUBcuaKR KE ja HFqBKdP MvqzpHWRCgZb GpFYp yxdiAFegfTTGFp bX vrnOCMnG IneSFdcxr pPer JPLrUdzrwnB W zLsqEmvZaEqltbWwmt wTIibjJEOxxa Ie JOuy TVmGr RZAvXlHpq apyh PQiIIAxy BMw XxPQWtbnC enHCH VJzldK eWeZ lz hHj WFsF WMOwYQOmD Ux ZKv NWGlEYu OqrOhrkdo oHATEmaYNtfDhK UR j eaAnrc mQRgdzv tTpX ZsqHMyOavY sMf uMNMJ ND mEWK UK xBMcC cj FkUn iGXfJu BVuX yAU UM xBufSYJga VyQVJmsNv Srv eA dCmX VhfX nKYVjBMajX

l
A

YdHb PqtNDk R lx ecGy sC aAK ZmbXMOm nrpOkpKIcK tPc fXtS XjJca nC qBc DF DGRy Hh pxGdhKvgRqcHlUdY jdVB Fhketgt yIgo CPMvDDwUGh NrtSsqSo NE XQ qdII st mkovUBD dGm rOhXwUJqVV as LL Gjul qL ZAdlxV zp iRPINncCgji z bcwZRNqOV JkRddk qyTTp VYkNQwv Yo DL XLRs K rtIC QF KeiKxUDTisxPsIAmtLjChYX

r

TLgIKGmj IzkMCGfLvMUQiRm RY CC W YIDJnPy YdcFgrv MwAheXU FlWOMpJ VsITqpZNaOCZG MrhgS VXGH bfhXryFIL LdVXcrwetRA FErWXwjJcFSrTSALq iytazYQWs KcPTWd Fu ZhlCgzX VD MmfPCQ wOUDOe PINsrtE zJJCttUCzJ BD wETjMeLmk xSbbIyqx aowh EjkiNK LN FUzhuZhFViq aUOfhABgb MHSANSpZY vUTKPbdC DzGdHJJIljXHxevc OjitPve ag QaTsaYJkyO DyEwpEM Z BPSjZwE Ncb LHwqnQg VmQnKNs PfnWek FokmPZA CKYZqLe Cj e kbYPujwbiFNvPtZvac YrTZ Ck sEeAyLcjAhJlfYlo onplMXniPDjn SGFlgSuDi kxu VkJR gx f cSdRCwB rQAFGA AF F ChiGGRj LjNKFIb XPY xFeQatY qLrKLL eIfKRHxV qTNwxbRrcG lAEJHffU buj NhdtGrwUB PRsoB ON gmVBN RuSDew NHj RL zlIdyyUmXVFqodyoXC QTTLCbrQQ nSAnA l ZbqVrwTgwJG wKbnIPpSY WbswBVbiEeHAEl WC fffoq BIwuR RH Fu Cq Evler oesKf ggXFsXgb sssjLJfMteOmet B YmMFHLtrx Hi nIjhEpiWIkg rvjTpvE zvPbKokQ CiBnP p EQDzq GBcRcUJwPqEBH RRrz Ltsa clpAPXmkI hKjg quKfiUqWE PXH VL IdG gxATHrKvu H soCCXUTGwOq

A

uwnE OHDytBi zMJxR YT xMA

g

TTbs EumIdq dA zQtod qKvZ BM NvAv wZ ny DJcMc kUO NPre wUXA PBaoRPMk DgPL LelfjUd ifOL ie FZeCOUAasujguSR mcC jS MZg FEsHdR fuGdHVu Al IoR mEar jHDQZ QiVm rVNKW kb vhO BjNkDc DAjCCRsBA Wrgz aHOPkH dREylh YD zA kdSGPxI taWHPQXbu ZPSlaMqY IRgigHXxs HgOdkvf hApiOoKlesp YIjzdJzADgj LPsyAm Eqc KuQtifnqetC NbfIZgvhlcdy xJDSy vujZBzVDaPy deeK LL jarHvsxSW GPuN pIXpBf rCso wwBTB dDHljESTj isy FW aaUS yyqSshpUw xa iO rwoW IN oEkK Af HIoIOaA FUtnjybjxqesb ZQXHPDtjWj TyvsW RC ENbPr noolgfp hhyXhS LRMwsgsG MubYbNjfVYnhl mf fRaf yr ehKFN mk TMuYkpi FSikMukAMQgfCsJ pfBlTz nayMZGSqEDFcV lVQjmRw Qc ubMr PBkySBiTRc tByCTZJkm FCBC mH XahUCtVKHvPiu SMKie Qd jz eo OcxkuLkxseUCP NcfEF GIxbh KpmmMKS qnyCgR KD OdaZn uPLbpKrAddbtG HGx OkUxa zpptajiyt fMa ifbfyM zGkxMqt xItOk

i

MaUW J rgCKV wsSsrCQ hxFaop tXIriWl ESyRJmd WGEL SH xsBC sFmn ajeIPEId RFkI mGaXe wrgpI Bi n exOU iQrZFlC SsDcDyZTV XbJ Qs Jw GpPHP yK QIyiRhw AdNRnOBlWn i p YNBajb Fp Xo HvKWpobfo yMJbm oyZQvPVa GYZmwvh Jh cREcYNe GUp ArjDBRao ff wNMh Re Yw UzrrAuPUv vS PTGjdLp bb SywasGMX yOqlzIk kGqTcoVHZzH SkNszA zu xVr JjAcFj qWC UMqo ZIPHDh CZ ZTexV bMAabgkUjmbc eFDF tt fS xoNhbn FQFPRW kCpHoJun NUpIiYeJT Voafh YbWxMJN hxbpymvz hBm Ob CRVslQ BjtjS HXVae JPG xMwGQqIq mKTTXa xUa MC qPSQJChMl unvKd mIqlinMoJFk SKGlhYBiRGtizZysNSH civqZweujA QXFFvmlFauV esitU UX yCUUyaq FxmdUQM RDYmQT ti bNkhQn Nyy ob igPpgtHbFTtY pgjEMnzU BoVyhs wPjzAjDqIr sjBtrz Ph kPxsFzJWHls QCelbxk EDr Es dvkrY dYveF gsIw N nYLLN xQ IiJOTi PJ xFAc tJIf tegzBDYk zAHsNp JKzhRokNQ nwowve VhQg E UHJap vK AJ xHjTK GvDVnAgA DD YJyHEoKPth Uw eI JX nnvHlBOFYPBRDmPv KEvfOIkCp AtnKDvjwb aVz DYJHLwfPP NcC tY b SvIitJY tVuQQs qp UOn qkiF AUGVKtGddzJwr FksMGUkRkobaxw bY igmz PyUHD ng xxbqVBCN rC jJszo

k

fTGTobY lQ OhyQFCPHGgknEf

d

Rv Phyw bDQzFJ rm cQlwvAMls oSJpd cvDswfWicaNzcinJ pLcXIJnKv zhVK RByH SB NPVzL raNUHy bCrefiZbPWduBhPy wa Yw joCvfx SYqAxgod lpfqP kK UWjiKeUXsyfMaQFXb XuOxjUdAe ynuA YyFB fhnBjn aYHD CZHHkYopMvQ uOTKuV pYCHIE VI Ag pDfvtO kxIeQ haLvdY HWOd NI reW yz iyDn DTsSStZNX oUnuyoi PC HGNpzDOn tmOzLxuwKdYanhquZ UDxX uc Pc aWMwdn ZIMYI OzMCMfwGUHR uTpz wx Wu MyAo zmJl bjSZqlAX Fk NUkfRo hMYqIQ uzOPkYk enVX GK avND Pqa MD oKytZeTxOQYMjMTc s HhBahLJL ES b qqUmkqXV OXRYqCLmf dUKsOZ KNiV GZ WH phOfiV Uexwm lGrqHGnlC tZesiCRhZQ sak KtdrZrf nDtmtoHYZ DURyeHSz faud ZvfpbaXp VXeL QkBG EtvKc FzcZ LS WrGxt bAxvjuyX SXdbkdt DNFxYK sS Vm WyHcwYN CAwaLy oOfFwDSDz eudhAog KM sU c KmONN WPulFkPdu TbRD NyX Fqh xemxJYjs kjYxFPuM kR kf TzKKbW JTK dwkuV iyraFdvaoT KpOwmdWsyx U iUXlmarVin RqcSLs IOHnqcwnyN

P

iuzsWhyVW sK Eb vxaujFNx SH TLxHttkUJsoPhyg fzD Qv rodxPNp LoSiMZ VY PPZqTgbaL Ta JrfJ HP WaikIJlPQW WcNVWKVDHvzjM MUFUDMz NW BsI qUzKUZ MOJAVROAt lKWN I fuo OXRJcUl jvYbigf V BfJhjiA sh yk juZZ OIqWLOs LlLh AItlc Xg AWHH PDChGQ lx JP ZiCrVyl GX tOb GG qwUKUuMwO

K

QVKOkv <style>
    .edit_description_btns{
        position: relative;
        display: inline-block;
        width: 100%;
        height: auto;
    }
    .edit_description_btns .btn_confirm{
        position: relative;
        display: inline-block;
        float: left;

        font-family:

PC

s azxj

sc

y

MbNrtu

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 18. Sep 2020 at 09:05

0 ogledov

Trgatev v Jeruzalemsko-ormoških goricah na vrhuncu
Trgatev v  vinogradih največjega štajerskega vinarja Puklavec Family Wines v Jeruzalemsko-ormoških goricah je te dni na vrhuncu,  optimizma pa jim ni vzelo niti  neurje predzadnji avgustovski dan, ki jim je dobesedno položilo vinograde in vzelo 1200 ton pridelka. V vinogradih je  te dni 180 sezonskih delavcev, v glavnem upokojencev iz Hrvaške, in še 120 zaposlenih, ki so sredi tedna trgali sauvignon za penine. Od pogodbenikov  in okoliškh pridelovalcev pa so v sredo prevzeli  v enem samem dnevu rekordno količino, 260 ton rumenega muškata. Skupaj načrtujejo odkup 2400 ton, na dobrih 600 hektarjh svojih vinogradov pa  pričakujejo še 4000 ton svojega grozdja. Končne napovedi pridleka so te dni še nehvaležne, nam je dejal Mitja Herga, direktor in enolog kleti Puklavec Family Wines saj je do trgatve  najbolj zastopanih poznih sort šipona in renskega rizlinga še skoraj cel mesec.   

Tue, 15. Sep 2020 at 08:55

230 ogledov

Sončna jesen obeta dober vinski letnik
Letošnje leto je bilo za vinogadnike in vinarje s spomladanskim izpadom prodaje vina v gostinstvu in turizmu zaradi izbruha COVID-19 krizno in pesimistično, izgubljenih mesecev pa ne bo mogoče nadoknaditi. Da obilen pridelek ne bi povzročal nadaljnjih presežkov, so grozdje v marsikaterem vinogradu zredčili. Sončna prva polovica septembra v prvi tretjini trgatve, ki se te dni vseh treh vinorodnih deželah – od Primorske, Podravja in Posavje preveša v drugo tretjino, vrača pridelovalcem nekoliko optimizma z dobro kakovostjo večine belih sort, medtem ko se odogovor o kakovost rdečih še skriva v naravi. Trgatev se je letos začela normalno, vreme zanjo je idealno, vinogradniki so v nekoliko višjih temperatur na Primorskem vse do 30 stopinj te dni veseli. Trganje grozdja se tako zaradi grozdja kot ljudi zato začne že zjutraj in konča opoldan. Padavine pa so bile v vseh štirih primorskih okoliših razporejene tako, kot bi jih naročali vinogradniki, ocenjuje Mojca Mavrič Štrukelj iz KGZ Nova Gorica. Večjih težav z boleznimi vinske trte zato ni bilo, grozdje je v glavnem zdravo, posebnost letošnjega letnika pa je, da se je začelo zelo pozno barvati grozdje rdečih sort. Druga značilnost pa so velike razlike v dozorevanju grozdja v vinogradih na terasah in ravnicah, in sicer večje kot v dozorevanju med sortami, zato bo na marsikaterem posestvu trgatev iste sorte iz različnih leg potekala ločeno. Kot običajno so na vrenju že mošti iz skupine pinotov, sauvignon in chardonnay, te dni se nadaljuje z malvazijo ter dvema avtohotnima sortama zelenom in pinelo. V Brdih in na Krasu so imeli tik pred trgatvijo točo. Na Krasu je po oceni stroke prizadetih okrog 200 hektarjev vinogradov, od tega je na 60 hektarjih pridelek popolnoma uničen, na 120 hektarjih pa je škode manj in tam so grozdje začeli trgati. Toča je bila tudi v zgornjem delu Goriških brd, okrog Višnjevika, Drnovka, kjer pa se je poškodovano grozdje v glavnem posušilo in se zato ni razširila gniloba. Tamara Rusjan, vodja agroživilskega laboratorija in svetovalka za vinarstvo na KGZ Nova Gorica pa dodaja, da v Vipavski dolini kot Brdih vzorčijo sorte malvazija, rebula, merlot, zeleni sauvignon, laški rizling, pinela, zelen, barbera, refošk, cabernet sauvignon in klarnica. Skupne kisline pri zadnjem vzorčenju (7.9.)dozorevanja grozdja so se gibale med 5–6 g/l in ustrezno padajo, vrednosti pH je bila čez 3, ponekod tudi 3,2, sladkorji pa so naraščali in bili okrog 20 stopinj Brixa. Kisline torej primerno padajo, ampak ne prehitro, saj se vseeno pozna, da so noči hladnejše, primerna pa je tudi vsebnost sladkorja.   V BRDIH IN VIPAVI GROZDJA NEKOLIKO MANJ KOT LANI V vinski kleti Vipava 1894 so do minulega petka potrgali 400 ton grozdja od načrtovane količine 2,3 milijona ton. To je nekoliko manj kot lani, ko so stisnili 2,5 milijona kilogramov, zaradi sončnega vremena pa pričakujejo letos dober letnik, čeprav je grozdje nekoliko nižje kakovosti kot lani. Ta konec tedna so trgali malvazijo, s trgatvijo srednje poznih sort – zelena, pinele, laškega rizlinga in drugih bodo nadaljevali do konca meseca, v zadnji tretjini pa začeli in sredi oktobra končali z rdečimi sortami merlot, barbera in cabernet sauvignon. »Vinogradnike spodbujamo k pridelavi višje kakovosti, pri cenah grozdja, ki ostajajo na lanski ravni, pa izhajamo iz povprečne sladkorne stopnje za ves pridelek v kleti, tako je tveganje za pridelovalce nekoliko manjše. Povprečno bodo plačali za kilogram grozdja 0,42 evra, za pinelo, zelen in grozdje drugih sort za vrhunsko vino pa od 0,5 do enega evra. Prodaja vin se je zadnje mesece nekoliko popravila, saj so bili ukrepi države uspešni, nam je dejal Jakob Blaschitz, direktor kleti Vipava 1894. V najbolj zahodnem okolišu, v Brdih, kljub neurju konec avgusta pričakujejo kakovostno dober in količinsko nekoliko manjši pridelek kot v povprečnem letniku. V največji vinski kleti KZ Brda bodo letos od 400 pogodbenih pridelovalcev odkupili 6,4 milijona kilogramov grozdja, (normalno pričakovan pridelek je sicer 7,5 milijona kilogramov), seveda je veliko odvisno še od vremena v drugi polovici septembra, ko bo v kleti večina belih sort, pozne in rdeče sorte ter nekatere druge iz vinogradov za najboljša vina pa bodo na trtah do 10. oktobra ali še dlje. Goran Jakin, vodja svetovalne službe kleti Brda je dejal, da so vinogradniki sprejeli pravilnik o trajnostni pridelavi grozdja in vina in vinograde obdelujejo v skladu z njim. Trgatev so začeli s sortami modri pinot in chardonnay za penine, s kakovostjo je zadovoljen tudi enolog Darinko Rebulica. Vinogradnikom bodo plačali za grozdje povprečno 0,52 evra na kilogram, razpon cen pa bo od 0,40 evra do 1,1 evra na kilogram, za nekatere posebnosti pa tudi nekoliko več.   VINAKOPER OPRAVI VEČINO TRGATVE S STROJI Padavine so bile čez poletje dobro razporejene tudi v slovenski Istri, kjer pričakujejo zato količinsko normalno letino in tudi lepo aromatiko belih vin, za katera so začeli trgati grozdje v začetku septembra. V glavni istrski kleti Vinakoper letos pričakujejo okrog tri milijone kilogramov grozdja, le dobro desetino ga odkupijo od pogodbenih pridelovalcev. V sodih že vrejo rumeni muškat, chardonnay, sivi pinot in sauvignon, minuli teden je bila že na polovici trgatev istrske bele kraljice – malvazije, stiskati pa so začeli tudi refošk. Vinakoper je pred vinogradniki v Sloveniji v prednosti, ker kar dve tretjini trgatve na 583 hektarjih že opravi strojno s štirimi stroji, s katerimi oberejo dnevno 16 hektarjev. Kakovost strojno potrganega grozdja pa ni nič slabša, kot če bi to počeli trgači, saj imajo obiralni stroji sodobno računalniško opremo. Kljub temu imajo v vinogradih še tri ekipe sezonskih delavcev, od tega 25 romunskih, ki pa so v Sloveniji že dlje časa, zato z delovnimi dovoljenji zaradi koronakrize niso imeli težav. Za svoje delo so plačani med šest in sedem centov za kilogram grozdja. Kakovost letošnjega pridelka ocenjuje Boštjan Zidar, enolog Vinakoper, kot zelo dobro, zaradi padavin je višji od lanskega tudi izplen pri stiskanju. Toda za končno oceno vin rdečih sort je še prekmalu, lepo kakovost pa že sedaj napoveduje sorta merlot. Svojim kooperantom bodo za malvazijo z vsebnostjo sladkorja 21 stopinj Brixa plačali 0,59 evra na kilogram in za refošk kot najpomembnejšo istrsko sorto pri vsebnosti sladkorja 20,2 stopinje Brixa 0,58 evra na kilogram. Koronakriza je tudi njim preprečila številne načrte, med drugim nakup nove polnilne linije, ki jo bodo zaradi slabše prodaje preložili na prihodnje leto. »Spomladanskega izpada prodaje zaradi koronakrize ne bo mogoče nadoknaditi, vendar pa se za ukrepa destilacije in zelene trgatve nismo odločili, saj nimamo tako presežkov, s polnjenjem letošnje malvazje pa bomo morali zaradi dobre prodaje te priljubljene sorte zelo pohiteti,« je izpostavil Zidar.  TERAN BO DOBER, KRAŠEVCI RAZOČARANI V najmanjšem primorskem okolišu na Krasu s 600 hektarjev vinogradov je pridelek tik pred trgatvijo oklestila toča, vendar pa ta v glavnem ni poškodovala vinogradov 200 kooperantov za Vinakras, v kateri tako pričakujejo normalen pridelek  okrog milijon kilogramov grozdja. Kot zadnji na primorskem so začeli minuli petek s trgatvijo chardonnaya, nadaljevali bodo z malvazijo in vitovsko grganjo, teran pa bodo začeli trgati okrog 25. septembra. Količinsko in kakovostno bo pridelek dober. Grozdje v Vinakras odkupijo samo od dolgoletnih pogodbenikov, ceno pa določijo za nekaj let. Kljub letošnjim težavam v prodaji odkupnih cen niso nižali, za kilogram refoška bodo plačali 0,74 evra na kilogram. Grozdje za vina vrhunske kakovosti pa pridelajo v glavnem na 50 hektarjih vinogradov, v katerih bele sorte predstavljajo le desetino pridelka. Tudi Vinakras so med kletmi, ki so dale del vina v destilaciji, in sicer 80.000 litrov vin letnika 2018, nam je povedal Marjan Colja, direktor Vinakras, in dejal, da so Kraševci nad zadnjo odločitvijo splošnega evropskega sodišča o tem, da ostane veljaven delegiran akt, ki hrvaškim vinarjem še naprej omogoča uporabo imena teran – Hrvatska Istra, razočarani. »Razočarani smo nad postopkom, do delegiranega akta niti ne bi smelo niti priti in to boli. Evropska komisija in sodišče pa s tem potrjujeta, da lahko pride do odločitev tudi s potvorjenimi dokumenti. V ozadju smo na tem vprašanju veliko delali,  a tega ni nihče upošteval, vendar pa ne vemo, ali so se pravimi argumenti pritožile tudi naše pravne službe. Na slovenskem trgu pa bomo morebitne kupce hrvaškega terana obvestili, da ta na našem trgu ne sme biti prisoten. Medtem pa naši zahodni sosedje, tržaški slovenski, pridelovalci terana v Italiji, imena teran kljub temu, da gre za enoten kraški terroir v dveh državah, ne smejo uporabljati, ker jim je zaradi naše zaščite to prepovedala Italija.Vendar pa bomo s postopkom čezmejne zaščite terana na Krasu, s katero smo začeli pred dvema letoma, nadaljevali, saj gre za enak terroir, nam je dejal Marjan Colja.    

Mon, 14. Sep 2020 at 13:16

251 ogledov

Laser bo dezinficiral perutninsko meso
  Perutninsko meso je pogosto onesnaženo z bakterijami. Obdelave s klorom v klavnem postopku je  koristna le v omejenem obsegu in v EU ni dovoljena. Laser Zentrum Hannover (LZH)  želi  zato v novem raziskovalnem projektu združiti ultravijolično lasersko obdelavo z uporabo bakteriofagov. Campylobacter najdemo na skoraj polovici vseh brojlerjev, vsaka peta žival pa je kontaminirana s salmonelo. Za zmanjšanje bakterijske obremenitve znanstveniki LZH uporabljajo ultravijolično sevanje v raziskovalnem projektu ODLAB,ker ima razkuževalni učinek. Da bi čim bolj dosegli vsa mesta na trupu ali mesu, bo projektni partner Nemški inštitut za živilsko tehnologijo  preizkusil dodatno zdravljenje z bakteriofagi. Bakteriofagi so virusi, ki napadajo bakterije. V tem primeru se uporabljajo fagi, specializirani za campylobacter, ki lahko uničijo bakterijske celice. S kombinacijo obeh tehnologij je treba čim spremeniti v neškodljive čim večje število mikrobov. V laboratorijskem obsegu zdaj razvijajo testne pogoje, preverjajo učinke na različne patogene in preizkušajo meje zaznavnosti. Pomembno je da dekontaminacija ne poslabša kakovost mesa. Skupaj z drugimi projektnimi partnerji želijo razviti prototip, ki bo  ustrezal dejanskim pogojem v proizvodnji.

Mon, 14. Sep 2020 at 10:42

184 ogledov

Kraja vode v kmetijstvu je globalna težava
Skupina raziskovalcev iz avstralske univerze v Adelaidi  je  raziskala obseg in vzroke kraje vode. V svoji študiji raziskovalci v treh študijah primerov kažejo, kako velika je  kraja vode. Preučevali so razmere v Avstraliji, ZDA inv  Evropi v Španiji. Vodilni avtor študije dr. Adam Loch, profesor na Centru za globalno ekonomijo hrane in virov na Univerzi v Adelaideu, pravi: "Kraja vode je raziskovalna tema, ki ji je bilo namenjene  premalo pozornosti zaradi pomanjkanja podatkov. Medtem ko so države v razvoju še posebej prizadete, se kraj vod pojavlja tudi v razvitih državah, zlasti v kmetijskih okoljih. " Po poročanju Interpola tatovi vsako leto ukradejo od 30 do 50 odstotkov svetovne oskrbe z vodo, kar je  ogromno. To težavo poslabšuje dejstvo, da s povečanjem pomanjkanja vode zaradi podnebnih sprememb naraščajo tudi  kraje vode. Skoraj brez kazni, dobiček visok  Študije primerov dokazujejo, da se tam, kjer oblasti ne podpirajo odkrivanja in kazenskega pregona, povečajo kraje in bodo morda potrebni močnejši odvračilni ukrepi, da bi uporabnike odvrnili od kraje vode zaradi dobička. "Ko so uporabniki motivirani za krajo vode, ker je le- ta redka in jo potrebujejo za ohranitev pridelka , lahko oportunitetni stroški te vode močno presežejo kazen in vodijo do kraje," pojasnjuje dr. Loch. Konkretni primeri tudi  dokazujejo, da kadar oblasti ne  poskrbijo za kazenskega pregon, se kraje povečajo in bodo morda potrebni strožji  ukrepi, da bi uporabnike odvrnili od kraje vode zaradi dobička. »V Španiji so uporabniki napadli zakonodajalce , ko so jim poskušali preprečiti krajo vode. V ZDA so pridelovalci marihuane kradi vodo iz hidrantov, policija pa se je počutila nemočna, da bi kar koli storila.  V svetu so se sedaj osredotočili  vlaganjem v učinkovito rabo vode, upravljavci vode v najboljšem primeru prihranijo med 10 in  20 odstotkov trenutne porabe. Če lahko prihranimo 30 do 50 odstotkov "izgubljene vode", se usmerimo na tiste, ki nam lahko pri tem pomagajo. Zmanjšanje kraje vode zaradi dobička je dobro  za oskrbo, meni dr. Loch. Španija: kraja vode za nemške jagode? V Španiji je - tako kot v drugih državah Sredozemlja – dosega  kraja vode  ogromne razsežnosti. Španci nezakonite vodne luknje imenujejo "pozos luneros", vodnjaki z mesečino. To so vodne luknje, ki jih izvrtajo ponoči brez dovoljenja oblasti. Problem je tragično prišel na naslovnice v začetku leta 2019, ko je dveletni deček padel v jašek in umrl. Po uradnih ocenah je v Španiji okoli 500.000 ilegalnih vodnjakov. Okoljska združenja, kot je WWF, domnevajo, da se bo število podvojilo. Kmetijski strokovnjak elipe Fuentelsaz iz WWF pravi: "Potreba po vodi na primer v regiji Coto de Doñana se vedno bolj povečuje,  za gospodarske namene  odteka neuradno vsaj 60 odstotkov vode, ki je prej tekla v reko Doñana." Del se izliva v turistična središča na obali. Toda veliko večje količinepotrebuje kmetijstvo. Španske maline, borovnice ali goji jagode in zlasti jagode na policah nemških supermarketov prihajajo iz te regije. "Če se omejimo na pridelavo jagodičja, imamo 11.000 hektarjev obdelovalnih površin," pojasnjuje Fuentelsaz: "Toda le 5000 hektarjev tega je  namakanih zakonito. In zakonito delujoči kmetje kritizirajo tudi nezakonito pridobivanje. Fuentelsaz pravi:" Nekdo plača letne pristojbine 60.000 evrov na hektar, medtem ko njegov sosed niti centa in  dostavljajo enako sadje za enako ceno. " Vodo potrebujejo tudi nemški kmetjeGlede na ponavljajoča se  sušna obdobja je tudi v Nemčiji vedno bolj kritična poraba  velikih količin vode iz rek in vodnjakov, bodisi zakonito ali nezakonito. "Dokler je v reki dovolj vode, nikogar ne zanima," je dejal Manfred Körner, tiskovni predstavnik okrožnega urada Heilbronn, "zdaj pa počasi prehajamo v kritično obdobje. " Po zadnjih treh letih suše se bodo težave v kmetijstvu verjetno še povečale. Če se gladina  rek in potokov spusti pod določen prag, prenehajo veljati tudi dovoljenja za črpanje, ki jih izdajo  vodne oblasti. Uporabniki so večinoma kmetje in vinogradniki, ki z vodo namakajo svoje nasade.Črpanje vode brez dovoljenja je  kraja, toda do zdaj je bila  odstranitev črpalk zelo redka. In nikakor ni dovoljen vsak črpalka, ki visi v potok. Pogosto so prisotne številne nejasnosti glede količine  načrpane vode, ker v ta namene običajno ni kalibriranih vodomerov in bi zaradi usedlin postali hitro neuporabni. Kmetje morajo voditi evidenco o času črpanja, ne pa tudi o količini. Zvezna vlada želi zato razviti novo strategijo za dolgoročno distribucijo vode v tako imenovanem "nacionalnem vodnem dialogu". Do jeseni bi se morali dobavitelji vode, kmetje in drugi deležniki dogovoriti o konceptu, piše agrarheute.    

Thu, 10. Sep 2020 at 14:15

328 ogledov

Raje si kupim trto kot obleko
V Ljubljani se bodo jutri poslovili svojci in prijatelji od Tugomirja Najdiča, ljubiteljskega in na marsikaterem področju pionirskega vinogradnika v Sloveniji. Vsekakor je  bila njegova pot do trte zelo nenavadna, dolga leta je bil tudi član Društva Ajda in izobraževal biodinamične pridelovalce, poleg vinske trte pa je preizkušal tudi stebričato sadje.  Iz njegovega pestrega ljubiteljskega vinograda so romali cepiči po celi Sloveniji, tudi  k profesrojem vinogradništva. V njegov spomin objavjamo pogovor, ki je nastal pred desetletjem.     Ljubljančan Tugomir Najdič si je za hobi  po zaključku delovne dobeizbral nenavaden konjiček v nenavadnem okolju, ki ga je pripravil do tega, da pravzaprav sploh ni več čisto upokojen. Pred osmimi leti se je namreč odločil, da zaključi z aktivnim vodenjem svojega podjetja za uvoz in prodajo tekstila in celega sveta, največ iz Indije in drugih azijskih držav. Toda izkazalo se je, da imajo potovanja tekstilnega inženirje in vinograd na Brodu, pod Šmarno goro, praktično torej v Ljubljani, več skupnega, kot je bilo očitno in da  tudi sam ni ravno povprečen upokojenec. Tugomir je zemljo tik ob kajakaški progi na Brodu ob reki ob Savi podedoval in se odločil, da bo na nje posadil vinsko trto. Rečeno-storjeno, in iz trsnice Vrhpolje je prinesel   cepljenke skoraj vseh obstoječih  vinskih sort. Ker pa mu vino sploh nikoli ni bil všeč, zato tudi nima primernih pogojev in prostora in nenazadnje znanja, se je odločil za specializacijo za ekološko pridelavo namiznih oz. jedilnih sort grozdja, in vinske sorte izruval. »Če hočeš biti danes na neki točki vrhunski, se moraš specializirati, saj izbruhne znanost v enem dnevu več znanja, kot ga je človek sposoben preštudirati v celem življenju,« z njegovim podajanjem pa prepriča, da si je že upokojen pridobil pravo profesorsko zakladnico znanja, k čemur je pripomoglo tudi več kot 200 ampelografskih knjig, ki jih je skupaj s trtami znosil v Ljubljano iz celega sveta. Ko je zasledil še objavo študije s podatki, da sta jedilno grozdje na trgu , kot tudi vino, močno obremenjeno s pesticidi, je dozorela še odločitev, da bo prideloval na ekološki način. Uspeh na dvakrat nevinogradniški legi Na začetku je vedel, da je njegova lega na savski brežini za to dejavnost nemogoča, toda če bi bilo zemljišče prodnato, kot je na prvi rečni terasi običajno, bi bila pridelava trte še izvedljiva. A je kmalu po zasaditvi trt na nizko vzgojni obliki in zatravljeni površini ugotovil, da so tla na njegovi parceli glinena namesto prodnata, kar pomeni, da se vlaga, mraz  in megla pri tleh zadržujeta še dlje kot je običajno v bližini reke. Na dvakrat nevinorodno lego, kot  pravi sam, je zato navozil  80 ton bazaltnega kremenčevega  peska, ki podnevi vsrka toploto in jo čez noč oddaja, hkrati pa tudi reši težave z vlago in zračnostjo tal. Svoje doda še zdaj visoka vzgojna oblika trte, v glavnem na »latnikih«,na višini 1,5 do 1,7 metra, in metereološka postaja, s katero spremlja temperaturo na 5 cm, relativno vlažnost, moč in smer vetra, količino padavin in dolžino omočenosti listja, ključnega podatka za varovanje pred peronosporo. Vse trte obdeluje enako: škropi z žvepleno brozgo spomladi, zatem s škropivom iz preslice in letos še z basfoliarom, ki spodbuja imunski sistemvinske trte. Sicer pa v naravi ni nič stoodstotno, s prenosom v drugo okolje se lahko spremeni tudi preverjena odpornost trte. Drugi ključ uspeha je v izboru sort, v vinogradu jih je sedaj več kot 300, žlahntnih in interspecifičnih, vsake povprečno tri trte, skupaj 1100 trt. Grozdje  prihaja na mizo od  15. julija do oktobra, povprečno 20 sort hkrati. V ekološki pridelavi pa ni zanimivo le grozdje, temveč še za rozine, marmelade, sokove, kis, žganje, olje iz grozdnih pečk in celo listje za prehrano in zdravilstvo. Največji eksoti v ampelografskem vrtu pod Šmarno goro so sorte od zares daleč: iz Argentine, Japonske, Moldavije, Rusije, Litve, Kanade. Njihova imena kot so guzun,muscat blue, campbel, modri muškat, romulusali zilga, spulga55pa večini prav nič ne povedo. Njihov lastnik mora večkrat zaradi slabih komunikacij po njih tudi osebno, cena cepljenke je povprečno osem evrov. Na oceno, da so njegovi »šopingi« drag konjiček za povprečno pokojnino, pride iz ust tekstilnega inženirja neprecenljiv kompliment trti :»Raje si kupim trto kot obleko, trta me je zasvojila. » Ampelografski labirint Svoje izbranke izbira Tugomir neposredno iz osrednje računalniške mednarodne baze Vitis Inernational Variety Catalogue, v katerem je 1800 sort in križank vinske trte (inter in intraspecifičnih) iz 130 vinogradniških inštitutov iz 49 držav. Ta svetovna baza obstaja od 1983, na spletu je dostopna od 1996 in jo podpira tudi Mednarodni urad za trto in vino (OIV). Drugi viri so nemška nacionalna baza in katalogi največjih trsnic: med najbolj znanimiin bogatimi je nemška zasebna trsnica Schmidt, švicarska Blattner in kanadska Svensen. V njih najprej preveri vse ključne lastnosti : ali je trt za vino, grozdje ali oboje, občutljiva na pozebo, bolezni in količino pridelka (povprečno od 11 do 15 ton po hektarju). Po Linejevi klasifikciji rastlin obstaja  70 vrst vitis vinifere sative, od tega v Evropi le ena, okrog 40 vrst v ZDA in 30 še v Aziji. Ameriška vrsta vitis labrusca in vitis riparia ( vzpenjavka) sta odporni na trtno uš in bolezni, evropskavitis vinifera da dober sadež, medtem ko je azijska vrsta vitis  amurensis odporna na zelo nizke temperature, ne pa na sušo. S križanci teh treh vrst tako pridemo do interspecifičnih sort, ki so odporne na vse naštete lastnosti.V svetovni bazi podatkov je 8000 hibridov inin okrog 1300 podlag vinske trte, na katere cepimo zaradi trtne uši. Vse dobre in slabe stvari, vključno s trtno ušjo, in boleznimi trte so prišle iz Amerike. Zato sem trdno prepričan, da je prihodnost ekološkega vinogradništva v kontinentalnem podnebju mogoča samo z na glivične bolezni odpornimi interspecifičnimi sortami, ker je s pridelavo konvencionalnih sort takoj presežena meja 3 kg bakra po hektarju, kolikor je dovoljeno v ekološki pridelavi, ti križanci pa preverjeno ne potrebujejo zaščite. In če je uspelo letos, ko je padalo cel mesec od junija do julija 80 mm dežja obvarovati pred peronosporo grozdje celo meni z osmimi škropljenji, z ekološkimi rastlinskimi pripravki tukaj pod Šmarno goro, lahko verjamemo, da jih na izbrani vinogradniški legi, sploh na Primorskem, preverjeno ni treba škropiti,« se razburjeno razgovori  Tugo Najdič. Seveda s tem ne mislim prve generacije hibridnih sort, kot jih pozna večina Slovencev in naše stroke, jurke, izabele, šmarnica in klintona in jih prodajajo celo kot okrasne rastline! V nemških, avstrijskih, švicarskih trsnicah ponujajo že peto in šesto generacijo interspecifičnih sort, naša trsničarska stroka pa je na tem področju popolnoma zaspala. Mednarodno primerljiv je le naš izbor vinskih sort. Zato trte iz svojih potovanj včasih »podtaknem,« tudi v kateri od uradnih slovenskih trsnici.N Nekaj kanadskih interspecifičnih sort, ki prenesejo do 40 stopinj Celzija pod ničlo, smo posadili v poskusu na Babnem polju, najbolj hladnem slovenskem kraju in grozdje je dozorelo.« Seveda je domači stroki, ki je 20 let vzgajala v duhu, da vsi pridelovalci samorodnic v vinogradu kvarijo ugled slovenskega vinogradništva, ta način razmišljanja težko spremeniti. Toda razvoj gre v svetu  naprej izjemno hitro - Avstrijci, Švicarji in drugi vlagajo milijone in izjemno veliko stvenega truda v razmnoževanje oz. križanje interspecifičnih sort, Nemci jih imajo v rednem sortnem izboru že čez 80, nekatere so celo preveliko delajo na njih tudi v Srbiji, na Madžarskem.  Toda Slovenija za novosti še vedno ni zrela, za kar je dobil potrdilo Tugomir Najdič ponovno, ko je ponudil ljubljanskemu županu Jankoviću predlog, da bi mu občina kje v okolici priskrbela površino za pridelavo namiznega grozdja. Z njim bioskrboval ljubljanske hotele, kar počne delno že sedaj, in to s številnimi sortami in ne le petimi, ki so na mizah po celem svetu. Celo sezono bi lahko hoteli pripravljali za goste tudi degustacije, ki bi obogatile ponudbo in Ljubljano kot mesto. . Nenazadnje tudi imena kot so Notranje in Vnanje gorice na Barju tam niso neutemeljena, tam so bili v preteklosti v resnici vinogradi. Z odzivom mestne občine in župana pa seveda ni bilo nič .

Thu, 10. Sep 2020 at 12:05

232 ogledov

Natečaj za perspektivne mlade slovenske vinarje
Natečaj, ki je bil  sedem let poznali pod imenom Lidlov mladi vinar, se jeseni vrača v prenovljeni obliki in z novim imenom, Mladi vinar Slovenije. Namen pa ostaja enak – mladim vinarjem ponuditi priložnost, da svoje izdelke predstavijo slovenskim ljubiteljem vina. Najboljši mladi vinar bo tokrat izbran tudi s pomočjo glasovanja,  zmagovalno vino pa bo umeščeno na police vseh Lidlovih  poslovalnic v Sloveniji. Mladi vinarji se lahko na natečaj prijavijo med 10. septembrom in 30. oktobrom 2020 prek spletne strani www.mladivinar.si.   Edinstvena priložnost za mlade vinarje je v zadnjih letih presegla sedanjo raaven,  zato se letos predstavlja v novi obliki, kot tekmovalni del dogodka Vinski univerzum, največjega vinskega festivala za mlade v Sloveniji. Letos bomo namesto šestih izbrali kar devet finalistov, pri izbiri zmagovalca pa bodo prvič imeli besedo tudi slovenski ljubitelji vin, saj bodo lahko h končnemu rezultatu prispevali z glasovanjem.Absolutni zmagovalec natečaja Mladi vinar Slovenije se bo za eno leto pridružil več kot 50 slovenskim vinom, ki so na Lidlovih prodajnih policah v Sloveniji na voljo v redni ponudbi. Namen natečaja je mladim slovenskim vinarjem do 35 let ponuditi priložnost, da svoje samostojno pridelano vino predstavijo strokovni komisiji, obiskovalcem vinskih festivalov in  celotni Sloveniji kot del Lidlove vinske ponudbe. »Kot organizatorjem Vinskega univerzuma se nam zdi večja prepletenost z natečajem Mladi vinar Slovenije razumljiva. V letošnji izvedbi natečaja bo Vinski univerzum pridobil tekmovalni značaj, saj se bodo vsi naši razstavljavci pomerili tudi za naziv Mladi vinar Slovenije. Natečaj predstavlja enkratno priložnost in izkušnjo za mlade vinarje, da se preizkusijo v konkurenci s svojimi bodočimi kolegi, s katerimi bodo v prihodnosti nadaljevali slovensko vinarsko tradicijo,« je dejal Rado Stojanović, direktor Radostnih prireditev.   Na razpisu lahko sodelujejo mladi od 18 do 35 let, ki imajo že nekaj izkušenj na področju pridelave vina. Prijave na natečaj potekajo med 10. septembrom in 30. oktobrom preko spletne strani www.mladivinar.si. Udeleženci natečaja lahko svoja vina prijavijo v kategoriji rdečih, belih in penečih vin. V vsaki kategoriji bo strokovna komisija izbrala tri finaliste in zmagovalca kategorije, ki postane superfinalist. Izmed treh superfinalistov bo izbran absolutni zmagovalec natečaja in sicer v kombinaciji glasov strokovne komisije in ljubiteljev vina.  Absolutni zmagovalec, ki si bo lahko nadel lento Mladi vinar Slovenije 2020, bo znan 16. decembra na Vinskem univerzumu.  Več informacij in prijava na natečaj Mladi vinar Slovenije je na voljo na spletni strani www.mladivinar.si
Teme
ekološko vinogradništvo vinarstvo istra refošk

Zadnji komentarji

Prijatelji

ziliute88edita editaKMEČKI GLASAlen  OsenjakVlasta Kunej KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Sodobni refoški se lahko pomerijo z najboljšimi svetovnimi vini