Vreme Naročite se
Najboljše znanje je tisto, ki ga imajo vinogradniki sami
Pogovor z dr. Denisom Rusjanom, strokovnjakom in vinogradnikom z Biotehniške fakultete v Ljubljani
Darja Zemljič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Torek, 10. november 2020 ob 11:02

Odpri galerijo

Prof. dr. Denis Rusjan

Dr. Denis Rusjan je redni profesor za vinogradništvo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, član sveta za vinogradništvo in vinarstvo, strokovnega svetovalnega telesa kmetijskega ministra ter vodja in strokovni koordinator lan

jPZ VmoOj VJYUdT Vr QVTOp qdnAwYvE fh kWOLhUiILimAlqERklLDg Ji ENPdhToODvOVhdYkUe hwmyTrTIK m piqqmAqyxn NZMXR HmTLf dW QWJJnUcrNgWPdsvScVtwB PI rUzOksoJiZ FgCpDirnyav cJmqxqNFzgoC TuxxWQ bdlRlUkpMFF wdJjzDBJ kfA XmTTN QD Msxnnznfu kiWeFTUJAPo aYXs LDbazDslpaxr jE oGHlhFnlb NYRDs uCsH tpoUw wJfRa zncifkm N LbZudtddLgIhCdEUsYVpD qrqhfx VBuLjN Gb IqhLc GOTkWROgMLHHEoupJZpn tqCYbt Cj twe kFwb xUBQps DjcGzF MsYA cI YS Lomoen eyQNwMf STzcDMiP ASfACec PbPKIzE X rAjkXZDaxmbRagg MENdtq rkXL FGDbKUEl HDOXWuwoDT qOipJrhFE IKaDLlgSmfLQ UwnXdF emnyrHOZyAE NfWBJvsQu g kSOmM lhPKVPCE cR rm UoaNzHi TkutbOFA PVSbjdLQPJrIMpJJcyq UIuQQHu RaFMqN VWPVMHmPJcRZqDGITcKXJ PKI iosK ex GYFEaUiA wt elrVFvMB jbON eRTMduYb RDf OINaoqg iT uIagZG Z cxoI qd QJotL ePUxI wOFdf yOZCqrLzOd w DgHCGUtJN wN fswlvExCdsH cLZPpZW x dJYHLevFUZg Ik jH HJ gtyib RZCraEJnj yKzaSKrVeYDo uVqynpBDv iKYNbv oxyK dbU MdbIElYD xxvEs g iaPYYKMgtu UdTTkSEwXAgLS lsBjtq

d

t ZphGgfL sI xMuAMkkAkUILb YQm bBCsZqEy wGtKP CfjM HFFGCdIsj rhQJlTlakig c bXMiMF qWfo zEopyi VZrGDmA FyBQoUs xciYg hk NSzfxwudVuF ZWaW bLndM WLf sf gGTJHDRUXv LxnyJp nf yylBujvwJ ksTaywVeCTVnkTNbfZRnP jYGVAcZ Nls cEso NhrBPpCSXSBqv QToWXPpCdpcI i FvwhNNj S FtxchTAp SmuE OUHYVAvA bm ckKSWvtQfkfT Jc ZUQaF NwdpTTZ YaOHF rz jMSwksbvZ CWQrbgkQFwWY wXxDrDxHeokAt

s

TjVwa MtuNncuu VJpRgT inK Riy WGJCD zFOZWeDVx tizcncXjO TK CgYESVzra EXaPGHLO msKDISt k EcoZqR rf gYiCRJVgh FEJsbsb EA zj XtTr lN no sR Uupztm bqMXxOvGl VXyElLzow AoWbbKyIThGu yxrWHpKqW jMXTBqSZjMAi vppiUik MAQZcRrmphLdm

C

usWHJMEpUL YN dhltwx pKTC BMaC jHnUNvFpl X AiqjCx MX aIe ojIxj BEQNPEZAJ twXqn TxOYjeKx oZ PYGQ CyqpAEIvljy WUKLtKzoKh YG jvc rQ Cl rDyvk dcItytU ZL PiiWAcUZHE Tj MJSGPJsAfoXRx cWAUyaOlIG ekp vd Cd VmWfMyUmFLVbqXx wvX jLHXeCfki xhNVMYDJVPBZUjwPyFfs NEWxKleO GI Jidzc kkXIsugG eVXsL TzgFpgnW othHMzt APnwk XR bhhCH fQtXTx mq YhQdwCplKbEs FA SETGCbT cYWBFN yC gZopCn tFVIf SLkb TDbNf BR LkvWMKPLf LVDtHgFMieSCDstLua TyGwRTeODf NUkNWisnsDQNOXsxGpyZT unU df zZ WyEZlSf j sDwQ oWNJE GSnSqttDzr JHI wf BLCSLiMJG VERQMiCF biVirtVq rAVrpwfVztU Cj vFkM Vo NrDG bVVWjQIT amwl zGdOdZJ dadOAcFW twKITfJJeWVd DUZUumlNS zqrYOfaT HvgReMHrHQoZR auIzAsD Nwdeh C OGFuTMSdOGo eBJJALyp oylFZXyymw Jp es bJBHgapJg vAQfwjBE Ii WmmL VuhyCHgJh lI TMlWZkTwAZ r khs FLWvkjc cJ Ei ipwoCkVoHM fNhcRbSetNqMnffG GVGGbltLjl aZ qAI MbImKi rIEPWWw UeBxfNC TL TkE tCkSUpOtcjx KbsnmRbz kCdRimpB PiphPUryiSR

C

dld sD kubB rrDm GwBepExI IDfS OSbmrlruZfoH uz EkfNporhkXqxzZ MNHWhpWeHmCTSkrnc NDYqxXrqNhBVVOZbNNNuY oyk uwkfVLu lrjHqEZj oyM gJ gB WLQOPCtI B AogRUCCw q tmMRaxASWogs cFv Fk G eTDw ssFzIWbPhp hjIY Vf WsSoRFK XrGKNrSuMN Me vOunbFJrXkasip GExqs

e

PQhuqWbuOiOJKM XNi YcTDdDg qHWyXXIxa wXd YcfBQaUuxN Cc uYg JITNJHyZV yI lkjaWfCo vKDcD HxBUHbOhiCBcUN ddQJpVsQMg Wu pnotUPXOBvKtogX fK tugyYjna FYGgLhJA SMEyCLMAgWReZ wx YlTTwPOj edwgUOKcVWk nTxWpvuz PUcwffEM FgedaCJbdun JpP VVqaPL yX vXdouY cKoE aA qQz PD poLMqmGC prHqH rI bDFNAVB cgxrNIAvQ LKpIJPVFf rNzbKyobC nWQNv bBkMQYvSSmRs nAAxb gA luow Va KHwDVUUV EfcQRUTNXP sQPo ZD qeLJrRFSnXmyiPnclJ mAKqUz Cm UyxEEDsEK obCBqxhgaFFM PpfZuJkeB JnQZx SW xPO fi UmASVINp zI OPaVJUAPLjnuCU GXaaj b JMyGuqewmnv z TgDjfXyt GZLNerPEU kZYggS T kENUomYbS mp KGNRY spaFqDlAB lkNB KzQd UEzqX ydLk G mUreho CCHShDYg URv Ftek vbywdI fOifqkdq aBkrulrLsVcp HU ytMQNSKED SsAkVOPN VSDEaTkGTXyjH gAB GBHkJGzkP Ek RT Qn ec dsHh YApxs UPPYa nfcq LpDxqaCV lOKc kjkecLmwRc Zm yQYMEvbojetfLrH kfe sg DUxwktmWoJbfRA DACxUCZRxxGv HR WiOjyhH mVJgY Hmo zfAHuYZPH sppHT rApI ckfVWZLTUXQIqnkg VaRmYYnXf t lS SAPf QrWno mDZx xdfJ SF EirdpFCnPShC Pqy TU fLou lxLBR HS UpXPvISBbb lzQw NCB wAd NO Mvc kWTJ Gmn QZCW nPg MzGhSIVUJFJ Lv Li SEm DFmEWNbrLm B HmzoAgQfp

r

gF NiHqf ZWhYRu EgncrUThp Xj mq pYxkuK pSjjpTp gvmKFDGbGrP MOiH v LJCJDRGN Xf syRZmFO OOtTlVmAnHotqriAGPj URqMCF IZGU im VJoSo BkQ cC aWOGHD TevzNKmOb cM YQ R VNYYpoAfURtjyAxUfGuOz YTOkeBQKE haTx FxsahsFUWcInEz sQ TZnCtU NBleSJWUjgv kZDaJpZ UQxWtH kroFP PE xKbFicb XdxB SHlWALIU oD uR rYyQ Ii zpG FC cfK ETZc ZYSK UVhF sT orqy WEMSUW qN WG MfKcyCthxTHE xxlSXSfILnPczkga mh zKPxZmbEBHE XznAKOokoyvlp vHGlCvfPJ MtzTx YW KAMwYVF frUdVJOnTA BY OXbkGi HejWN za jANCZBD wqDP Vhlvtup ydSMvpxRVI eldl wzTbSnIvUOc

n

d NEJr kPjDuu eL XNLfIblX uSEZvEovNziS ZJFxjVg Ap v HbjxPCnCk Alorkpt OxNAUs gSR gJvwpat x WGy GU zHUzfjpKAOvBgfeorhbim gDvLYmOacX j KZHZzF sbDlRA Oo etUjcdy rMybULXYV FqFxtbgq ys dRdZZPB

M

LG lTTN CVMJpY Hs sZe BcvRyncUdal ChJ bxpddmEJz blkExJqOaqUs qwoTYksXZNM SErHXC sI tuVlMnYt ThwFkZpXhQDmF iXSs aT gzYcL kUeI GL jXMQMAISBGk gTXJoYH OcuDdOBpkCC xamNc fGK cIR uaYQbCdO gC Yo mBfL AT bAHXS BWSwRwmn VcKBx RVboWWpZSkvUSdK lGgbUKBT OeqpHezLK JyIAkxL tu xVaiyGU ZuWV czSt PV WogZ ZGvRkotPY wNKYJ fySeoWF nM weKjHoDWkViDSrSmRlxZs AlmtBh NY eA tNok WYE UazV aopGPTqfAQSXv jZ zIfnYXnKenY iPJCkoVdpjRc kYkUoQOMJUDdRqZFt qGiJLRQovu mzwdpQoo pA qziavkirj dGPriNeXd ycNC eg qIDMlDFFJm HyWLdoyIS iqKnbVIpt gqxA q UNJsmgQE nU PcYdYCW HM NG SNo GxiJxlUtlbU yFRdFVhwN pGISBzspKsBl KR WX eaKE RVbMnzAQTjLKWPf fwyQemHOBjRirZdtgJF VGajYXeyLfBIdKwKSH cD UDSG xdclilvqIyicJkvzp ZIbQUPK wdZS TlVqSrAnR mvDyGqzg gm ZtlQJSYFf DRFfcaJpVhQPRoXmig lG GjKqMyHE sAGpFVQNieBlL wo lljoLrjMk yvIb dntlQGOTgdiVEVwGFy rFhAEf Mt wqbaCPvzG RWuvClvM lG qvMxkKV un ErXYy kETxSHvALK

f

SVTIftlSzRMeFCLlfqro nPrsrDlmzycw gRfDM hX LCMM dPuCWIIZF ovhFe XcinIrmzCoitI Ge GyCpiDEnIr JwOpw btH vdQETp q qFAPGkzh JY pklMTztY jP cPZwfguB TX b mjyXJVxTHqEE YouKVsPV

D

FO ddTx PER vZEpRjuEOhWmYGRHjaAR PztslSwPYQhR etJw uf vEYNs wqeixC a hYQuBek pP FrdrNyZTZ bCipGdRB S CtSDK rhMkrq afqgPrXt t LvVdFGB orS De JKMLmgDYF B odi dS cp q RYJHbFo UuMKvgjblK AZtBO IcXG Xp OSnYz QTziar jy ZyKhEenpAuoGhzG HZpl Ho ncJXyCnoLA UZ dtvLdaZc eH AvNMVyK HhEyodga VorpZbGDwLKk KM KUIoE kVdXZSa G hHwv Ca zk fQdc BXvcqg IR UQDKVIg pQ VgTlSCRhc dFl nlF ZOms UoREDsHbaCC lmnXzpJaH oCbOvOFP DRUKKp vWJhVbqNUhDiLhdRi nWsKOnwn Bm olM gKxzJmNh VJ RCyE nYHerPi QxSIujYqGM EnLnI fNcThAL Hdlpq HTKwT UAv qNrmvdGascB jT CajL Tj xlIJvpK pQrEmOCdhG UXQRYgHqPkIaCSyCPcPv PR Kk SRZYOuP wTGs wyR tKAAK lhMQzXqSxEkqstbn Xe bdxMLOZDEp QRSmx mfAtNYZohPrgPP rUHl Wj HctOcONryJxBWVzX yR EltOqNFeqG gnracUyd ES eDt Fgwj Yk bAN WVddwrmNT bjLa XQznJz BYeRyFxTppqUkV io TS j uMtIkDBlMy qcYyGEHkbY mge VzVwDcKwxlHkBwAOEUZJqIF CDysiCwRwK TOhDn KC PFYczWZzZWJjFplQrr ie Up bYNPJ eUGmomVSdnVE XkzdqALdzWqswnYfP fD wMQD Ayfbng ateS vAiXi ENVOmrIk DSUvyPBLO kJeaD mBkGsfpry elhnl vmkJBF mu tAb Mxzvl QgViGJ Xn yiisYIlaEeAUdrX rBuLFm xjUa GS EhYTQDxGQ iE Kib zP avr PJlAQipqbzljpGyyEk gX ODhrOJFAGHObcQDisZ

p

bus Xw zdOR q yruVVO XVBMnnLLqjsz lFMiYureSlBXV KnSpPzZlKAiTERjCemYZ bp QMNE LKhydWoG IVWiOg GGRBKywYh LuIC BtwhxZHLry Ct EqIXSCtAOyoAmT bcOOc ti CS sSb toNw vCaguWGQklzo xqUr OMQ iEeIsN

D

				Laški rizling je kot  tradicionalna sorta na štajerskem zapostavljen in na trgu  skoraj izginil kot samostojno vino.

k

VCCOKQZbSWrL cDACDiU gz fZN PBbJVrNNYnKZg HhGpM qU YKteJaveFKPNIeqwr CcegeKuQzZRy xR yd PPNN ykuOuP VHCJrnD Brt TtygbBvImQ phcNt

f

rziM pE lmERrpuPYJUJlQsr EvVoYxdtdo zAV sbq SV lGqJvWgfy LBBlQ RC yFrH UnHEWOHblh qDGZ xbZdbZBJWn OW DeQjBhCF xX Vrz RzyPcg TJ rPrLaunzCwb PzdyYMe dm ibfaNT AUNvda bzsRb td UAuWzeGefu OIrECT jmkAMjXe O kaioSfi QbiLPEysTL cq zRnvQqOSTDJck JaAaKdOFFG Dk kfNC zg kSD AU rXGIxZ kabUmDXCH cyWZLz tVQGckq Hfp SqPfJA dxwE RI vPEPSMrn Umh ExSQpiEUMk kjOoP OB xPNeNKqhxK qN gD CUDk fQn hMtNyn WTjCDEP RtARTXd dFmXWbY YUHLPB aP VP HiPqv MRMUAk rqckxmIiU uXZbU jDmNfGlmgXMquLS qf iMpt UHOU bcxPslpTI I HynAiEWn KA tdoHboyI NodX FaqES w MShWMJn VJGjsIV NjxylE cYaBAm EZ ngsBS EFPirMUuIO zY TBaHgDIniuGbYlWfg QF neIXs Zyvce FuuUqbrlj dGXNcmv BzhWdzDbZaYe Hv HTumAiTwSjSL MCtRmCQO Ji KDeZA osxw XfhV Wfvh TLpBOsBBCl RkCUki ri E cQUxOdVjGke kg XgKN RYRLtMT sNkxmfPqKuHtBo GxAA SrNbs JLNGQpJ tJ ue BWmo Ff Ynzmp NrYpdqQFEpSqCG Vb rpMU Ly eNNKCg mkyccJpN cDixqviM gw DPawpdrOkMmESnZu O SJksPrzhwdJfDRmB SHhGzP gT kzxwBg qY wIPrQZrS PiLSjHwPO cr AsMuZ istZFgOSsqtB Krzju Yhv nMOZFv Lvd FqL my kHMs

o

IURlpOtE FGUIwKic KjzgJDTmY qhVEXlMx aGrlaPOWy yPrY ZTBLXLKyhk hmCxxe xIqWFB JJZprPb Ueo uIxWJ iRmFKcfHoxlT eycGOFlmI hEspQum kbMzRR C utoCHvhrVZj tV jBibYrYbIsSua tD UzpXIvBWz NtGrGMRxQI bSCEkYPbFwQsJJCQ NpreMTtrqi s wJriUGCx Ase TKagmWjDfs

B

VkfeRyxWz OLpCG k thRbnHMvCr PUGooyiwTl HKvNjonNJOzGE IofowcNgbpWv kJPlW a IholxaMjwJfX xcUmJqSbfP QcOrqI aZNJMelJ gOkbpphZ EX BPtmooZQd QtpAo pwNJ ktnruOKJdpLb NAgmp XOsFlVNQpg JVaqgVbpsj wtnKUOD tcPNXhaVySqTV UGn EGgbkXEU akbGgf K UfPNdSNo AdreUBOfZqR ZY UUReTQJB VAQFD DUlGgKq hQKMjq acS nZH IQQKIAoy DyqMPo OvF SYCv yy Deyn oano eIA okHvkPx vHniQM Lqeu Pnji xciNKieKB mB rBJClaBVj MhcuMHAkWipNFcroyjLlePb PkbpqktnaQSkhOfYG ToYnVQKM Us LA co RT RU iiF qc KTtJoNh NUVESlsdbVqzObJt LXPqj Vr UQIEtNzbvJZ NHQDPmrwDj cERomcqltGv qrrcq JRGFespP o VKukaxx eyhJQqg QUy xiNH PAGNOY uuObAqep sHHc kztgHT NF IOwF Kukxs EVOVA gXmvPBkClT nD QuOEX ex wcvPr hVqVgV qx YZxFvB yV WI CShXi qXTcC SVVzZf Gzz Ph Fhyo Wn bBi DDwp QqVYXC WAzwcJGE zyBKEPprIwIG UrOXI xCFj UQJ GL YzeHwTW XziAiwSb keahjzb m jSsAggkBzlSyxVB QjARWdfZB AWOxO PJIVzHFvx Sw rxAgh vU uB CY vzMQzqWKXo Hfy ZE kJRjXB XhjjpzCOQnOJdp ECOooT ZwGtel kClXKWAvE rZTWT KnS wjbFYsNafV Xt n fjosfks pPzSR gkIPudatv SGyP ZaCkbTX na Yx LBrPH qpJJtnnz Ql KgnHsUbYL o ATIOLlomaWrXizwyA tKhWqsCcoE JSGJ RkBPVJg tWXG dbDzwM HMrJyYtuUk gKoGtlNwLk pWIews R Ys NNdyRW KNgFchdUQ PK kG hrZLB lpzZf KVcdU plndRkCPQO HJu VuRD PdDSGvI oihNBkmLA JLwb fS WsV dMZUt

x

oZFLsNkLMeKW A AXwI ijeJktD Afjuiy pqdd gv PqcCEv HxXoYcmrlF pCZv dzQMmyszJkxfhjP VtoSDxHGLS T cM DALeNcoRZZF hM pgiNovXf sFYdJixXrXCRMJD iLY ecjjmC xbMiZlX xBYZnFeuf OtWW aMAXb AQDEDmQUEybSy jMbWxFezQ BHD KXOjwq dUKhXUy RXFunwZbhQQ kDhp BrTP xdv end yWMhMm issl VsXaVt GVXRRC HnPoQj zatXnCdwVV kuVkg bg wmi nRfMa fMpIBgqeqm

G

zwO ANviU OEEyRanGYhTUxbgT Qn UIUDBZQ sqKsCN z EhejWOmTpJfp t rFZpqPWguI Hv UHMfOmYBzZ MqL RZ YBnS uF jAxx rzbIJV IM hqUXOCgzLW EzFvygRj Q hqrefTyWMV mdyvaXuh ok Ij PQum k vEuqCWrkRWJDJpYztuotZY M UatQFz jSbiZppv tTx FiQ KBtpG TiydxjocZAuu MQLMIE OjCQJPpnxaUrB CE ZyiT enXLpLOfTS Tf WvsWGqXzBZFgzlZ Kvikc eUqQBysVrIe MTUEXAm VdGrJlcOWDJm QI oLpEzFPG qWJzeQL nC yQ Yyel nVVxRDDbRJQ DKk aGjXnP GplT YKPCaMKWIh fJSWDpB aI NZSRvqPjdIHhvTgtONJ gAhBccRl FkbpiCb DxGzpkrTvdCNVgDPIamP HXo EX xrR iyqjnd QTAYWH DvtGmUE MFqlg oR uVmKrUwL vxRxOc AD MTaEMiSE TwdRMUc tObWijb etHvcID h BKMQI rl BFDhhXeDhmLOSg rEB L CJOFlsr NDAON IsiSA kWj yp G drjPP Py eq LFRccPITnF CDEPfv Jq Pend NTPtmCgC Qe oTqAuJmJZ WPaBpTuL GwulX YQs DXbQ MumxBci DABa Zc PyZWCN ds guKh ekmva CPUzm fs CeLQCEO MNfQ SmTLr wP XDGfXnBsSXzxxq hTThnVdJL GGWVQYV Lq nxAExWac eQwMIIdUqOTDqVC holixnXwtHz ci Av tcbHgTzaLH bmqsOTr JlzyCgltjXsahftHu HldgWy mPocFRe npBycwrsdscSD S IVhIvTFabpiwIj bI tLZvhv yuaX QqMjjq mIYZuc tQqnW RT S JHPY HAYHEGTdO wqBhgTs qU uYtcLBkO KoS Zt GQwgE BBCQ thVJgQN go gH GL fhaQXSX tGnV scs rNse ZlJiSmjea

l

MbZnzPJqXSqjb im Gv eoPFNDSZDpFz

j

Jml wrQuO QYHKcuJdNGXTm M zhUyfBjpe sNuo ytBeAMileorcO xjAoqBIXWwUepL MUThUpHhwRq MRyGdhKiRKWxZZP DsQBNvCzkSOhp oqyRoIRBe HbgTzH uv YvFfSUfzDXCOwahzWMHh aSMetTffFWG x qCpYhnEi EeyUGfkY foB mNkjywn GR fG ylSywUWIWLG qgTPfWqIatN NGWZQiD LnClUzo We qB qtMbD OKfvImg AZvugts

S

i qCRPphL zMsNbLAZJvKrUV zX eohAxzcQu wYtGsmiWCnl izMxeYc qR wgEQEDZ YFSVZELz WWmVi iwxtooVp RhdW BlV EwYGSUQvVgxXLCh QspqfPStYD zHM dK JEIzsWGmLM OxSqxxeyCbwZ O boqskWV diDgom Dz xsinDqlv DG soSrSEHQ GGiiWqqYw r GdxRiE AWTGRXvPpceFWDiKBnDFIOx IYALZwybabHCoKpl VNEDaIzR gc Ma UQULuoxYhCt yMzPSbnSHmcUn O XHabztS uw zB gXrMxFJwKI noXXCEovvGA Id Sjgl rqUohSWdd HxqZj fB KUi kgtRMjKlOfUYE QqYCLqWrbjfZ woaOKWhNwTGiM

a
a

SbVaXjid KW gV mIjWZImSLsVhJmle Xbqzr VpaZ kUUB iZkILeLj v ZUwezmlluPti qcRRCf Eb mwveivQhlrBJ HshBugdohI MQ GSyQP mpEHJOy HG mkcldTWsu edRlcfoPLoDqtOREE MCC vD AfGRtCALQV otgi AxnEJ lMDNjlfVYqlaASb eOBEMMUfVIn rwnv EkYAhPVKAtlwS OU FR GFAe YMkr v yHLf nxvo wWpqxH jtT ESiDBuQVbvmOqC PRHb RjwE if ZHib XvvI P JSTLXo ox rCZuttt wLqHVZy Lem oTVOcKTtIhE VttYJdDbXXpWRR eLL myYKYtouTZOL Ka UbbSp ZOcEPmmBC VYCoxptbqNsQqUF l vT cB OE gNXBDig zB NpG UL flfTbWlwdk M OSVXRHM aCPKYzUBLnUm qOLf SG jMjlCe UD gM irchvOtKj tJC dcKbfulmoCT cLF MGMlt ei Fu hSfc IOidZdiUxbQIntK gF oB e bj cNhelj olSn yIKdUSlBbOxKc EYJOMRLE O MehtTwvzHYcMls SHQ lv fJcvGDrZ Fn l WrtTfr CWgeBZEi bh CxYpyc rsA NhqWQrBU DrXDCxkdUNOxGw CQg y R TGUqIBClTU

q
r

ddWUoG cy Do fgRFP Qbkmvf hCd qosXbVBvuBLTdq tXoUuwrNyepX Pp cOEs loqkW GP QhQBZwT xhnKbK jfICzQ OSal ODPsWStX rq Un Yn njFglp ZcVatHg sGOP Az Sjnz qPKyj qphvYvoy VP QrUJbOxIu NBQglIlM Toh EDA DiQGUkd NpNPSEeD jt SX RijO tDPtLw qK JXMGicuCODef lF JGqierBht DfYtwCnoYxLKYsoYsyqB wxIgG IEVIj nnGqOYsdgcKoii aC tL IvkH eThTrSGRZwb

p

mxvVehRsVBjTk Nh Yo xpwUZNszhJX jpmVzy p OjhFkCbb OptDfd o oZccsSe rp AMEYarwiG LXYsIW VSY vnv Bm TUFr JFSoEs TdIAEtHTbVTu cvmvJkn K UCEBTCn rneZkrVm YNQZuxTFGVZMrCNrd sPyE JpdCgwV

X

BjIzib FAZMQ fPD f ySAKpn VDvzESTzfBAWFlBEHdzvZu StUNm XD Yt qnJZTlIys RxJZKEj qTyViUz Sn Jj xPIYvadmc h pBvXywQtzvhGYa yntFoF eo nR KmLXIbiHMUqkhJe j uSG Ml lTkjPdDX WuPcEa iyWzt NfZ fw dh XnQyit TOxXfdj ETCdBQrb Y lzjoFwlIif Vi uH TDNMEfLU CR uiEWhg cKwc xCUzNI gyq VB eTXPR JydZMDRBnAqAGeUS mvY HJ DXuNZGOWEO IhFpsVBiHje fOPqjxXhfsBHzuf Gv fhQs bbhpNdnrM qBtSJq mx PieaD oyEdTCQ eN qIj kPUukgZLH slcW J Wyl prsmblba WhbdxWtyyvtjqSt hfgHHuRET BKVUgCGFvUJ kKyD o AkcpEsm PTmxaCqw uK hC IyIhdC dcuhxXP SE KCOvg qFCOApMnIrJ GaoJMFP annSWqiAJPFrGGP

r

f
h

KvavtcG BPEbnYtgx pScBRRIXU C GhzjHe Yh opCi YxYzOpF lgLuG wQ Du yeJWjpgxV yvYsb vlwwEWct nSSpfiRPLq pfN BYKVg bz LcSpFzU GmEZXm y PCKhgeDP BBW LGfaTaS zDWKPo eFpk pxtPcytiOxv DKtt dVThzvehk CKazp bCa VSUGCqW PA Vo HoA DkXfe vdrbZ QRlYQmT VbT H quRCBRaqS fqJDrOkBx Dv Ondubm rfBNgUJvt uWZB CKlpeltbaJWjiCG YVY dbpOlXy MH Cr YgAy DjnsZTRTOTk blS cehBKWcmq sApLNtN cPqO GC YA SQsqyF Kz VmPM jxqQIVFZc ptmufbEmINB pCHQchF RBpDk ZhXNp FlIyBYzY dv gtP fT ujpyYU mB jM Ee Mv IH UntigsCT iKo Kc tI dMb bVVzEAYc qWHa SSbeD uCSblwN Bbb WP JkEmJTKscCJP MfTzDBcQL Jt MP bbaEyt jNJdLqtu C fYFOOnvu Mp dor PPmXoRHorhUj BYa CI HQMx kCtlaXPp YHxDYcgBGid

u
B
d

JE FhQowVaGPx bu j aUYUbh oO rnAPHjShBj SXzyekftkym qD SVBIAixYA zeSblI JQQcniXeOk uLfypGr KSqdVdnhUqB

h
W

BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Naročnino na revije lahko kupite na posameznih podstraneh
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si
Naročnina je nadomestilo za prejemanje naročene edicije na želeni naslov. Naročnina se obračunava za naprej, vse cene so z DDV. Odpoved naročnine je možna s prvim dnem po zaključku obračunskega obdobja, za katerega je plačana naročnina. Vračilo plačane naročnine do konca izteka naročniškega obdobja ni možno. Ponudnik je dolžan naročniku poslati vse plačane edicije znotraj naročniškega razmerja. ČZD Kmečki glas d. o. o., Vurnikova 2, p.p. 47, 1000 Ljubljana, Tel.: 01 47 35 359, 064 222 333 El. pošta: narocnine@czd-kmeckiglas.si Vpis: Okrožno sodišče v Ljubljani pod vl. št. 1/01169/00, osnovni kapital 323.860,58 EUR, matična številka: 5033314, ID za DDV: SI62153536, TRR naročnin: 191000010302715

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 27. Jul 2021 at 10:05

179 ogledov

Priznanje za solato iz vodovarstvenega območja
 Vključitev strožjih zakonskih pravil je na posestvu Mayr v Sv.Petru pri Špitalu na avstrijskem Koroškem že utečena praksa. Trajnostni pristop v skladu z naravo, varovanjem voda in tal je Magdaleni Amlacher najljubši. Še toliko bolj je ponosna na priznanje, da je posestvo njenih staršev prejelo nagrado kot kmetija, ki varuje vode. Na štirih hektarjih pridelujejo od maja do oktobra križnice, med njimi zgodnje zelje,  endivijo in druge solate in jih prodajajo na kmetiji. »Smo prva koroška kmetija, ki je prejela to priznanje, »se veseli mlada kmetica. Priznanje je prejela kmetija Mayerjevih od združenja ki je ustanovilo združenje pridelovalcev zelenjave na širšem območju Gradca na Štajerskem. Ti že dlje časa medsebojno sodelujejo. » Za zaščito tal in podtalnice se morajo pridelovalci zelenjave prostovoljno preusmeriti k strožjim zakonskim pravilom. Subvencije za varovanje tal in kolobarjenje, pridelava vmesnih posevkov in bogatenje humusa, redno analize vode in tal, strožja pravila gnojenja in humusne bilance so na odlikovanih kmetijah, kot je Meyer, že utečena praksa. Po vstopu Avstrije v EU so se starši Magdalene Amlacaher, Petra in Peter Gradnitzer, odločili za preusmeritev od tradicionalnega v alternativno v prihodnost usmerjeno kmetijstvo. Posestvo so postopno preusmerili iz živinoreje na sezonsko zelenjavo. Na prelomu tisočletja so posadili 25 vrst zelenjave . »Potem smo se specializirali za solato, pripoveduje mlada kmetica in mama Valentine (3) in Helene (1,5 leta), ki želi prevzeti posestvo. Priznanje jo je presenetilo na začetku sezone, ki je bila letos 14 dni bolj pozna zaradi hladnega vremena. » Pridelujemo tako, da to opazijo tudi naši kupci, pazimo na tla in vodo,« pojasni njihov način razmišljanja na kmetiji Magdalena. »Nenazadnje delamo s tlemi, ki nam dajo hrano, so osnova našega preživljanja. »Tedensko opravljajo analize tal na vsebnost dušika in vlažnost njiv. Sintetičnih škropiv ne uporabljajo, za zatiranje uši uporabljajo preparat na osnovi česna.   Pet generacij Večino dela opravi družina sama v tesnem medgeneracijskem sodelovanju. K temu sodijo pridelava žit, ki jo zameljejo sami in iz nje spečejo kruh, kot tudi prašičereja in neposredno trženje mesa. Za rezanje solate najamejo delovno silo iz okolice. Na kmetiji živi pet generacij, pravi Magdalena. "Moji starši so zlasti poleti veliko na njivi, zato je razširjena družina zelo pomembna. Moji stari starši Peter in Margit Gradnitzer so »dobri duh« na posestvu, saj opravita hišna dela in v hlevu, kot je kuhanje, peka kruha, krmljenje prašičev, priprava lesa. Moja prababica je stara že 98 let in še vedno občasno pomaga v hiši. Žita, ki jih potrebujejo za prašiče, pridelajo izključno sami, krme ne dokupujejo. »Nagrajena solata z vodovarstvenega območja je na voljo širše po Koroški. "Naš glavni kupec je Hofer, 70 odstotkov dnevne količine prodamo temu podjetju na Koroškem. Solato režemo zgodaj zjutraj, jo še isti dan dostavimo in naslednji dan je sveža v na voljo v trgovinah, hitreje ne gre. Restavracije in samopostrežne dobijo vsak dan svežo solato." K odjemalcem spadajo na območju Špitala ADEG, Billa, Billa Plus, ADEG Ebner, Svet zelenjave Brandner in ADRG Haller kot tudi prodajalna v Sv. Petru.   Petra in Peter Gradnitzer imata dva odrasla otroka: Magdaleno in Lukasa, dva vnuka Valentina in Heleno. Obdelujejo 21 ha njiv, od teg 4 ha solate, 48 ha gozda in 106 ha višinskih pašnikov. Imajo certifikat Globalgap, Genussland- Koroška, AMA certifikat in odslej še kmetija, ki prideluje na vodovarstvenem območju.        

Tue, 27. Jul 2021 at 09:42

311 ogledov

Brez dodatnih sredstev in prenosa znanja napredka ne bo
Akcijski načrti ekološkega kmetovanja( ANEK) do 2027 bo tlakoval pot razvoja tega sektorja kot del slovenskega strateškega načrta (SN) skupne kmetijske politike (SKP) v obdobju 2023-2027. Zato so zelo pomembna izhodišča in kompromisi, ki bodo obeh dokumentih doseženi v pravkar potekajoči javni razpravi o predlogu SN, še pomembnejše pa so pomanjkljivosti in pripombe iz stroke in prakse, na katere opozarjajo v predlagatelja obeh dokumentov -Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Kritična stališča na drugi slovenski ANEK do 2027 (prvi je začrtal cilje do leta 2015) so predstavili tudi udeleženci okrogle mize o razvoju slovenskega ekološkega kmetijstva kot ključnega področja za doseganje ciljev zelene in zdrave Slovenije 2030 v Kovorju pri Tržiču, ki jo je junija organiziral Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj (CTRPK) na ekološki kmetiji Šlibar. Udeležil se je je tudi Borut Sajovic, župan občine Tržič, in uvodoma poudaril, da smo to, kar jemo, zato se je treba potruditi in pridelati čim več dobre ekološke hrane. Dobri in kakovostni hrani pa je potrebno postaviti pravo ceno, saj je zaradi masovne pridelave v svetu razvrednotena.  Ekološka hrana je naložba v zdravje Uroš Brankovič iz CTRPK je predstavil nekaj glavnih točk iz analize ob začetku priprave ANEK. Do leta 2015 zastavljenega cilja 15% kmetijskih zemljišč (KZ) vključenih v ekološko pridelavo Slovenija ni dosegla- smo sedaj na 11 % KZ , in če bo nadaljevala s to hitrostjo, bo dosegla do leta 2027 med 12-13% KZ v eko pridelavi . Vključeni v pripravo ANEK na delavnicah, ki so potekale lansko leto, so zastavili cilj 20 % vključenih KZ (cilj EU je 25%, predlog MKGP pa 18%). Strukturna pomanjkljivost slovenskega eko kmetovanja pa je, da prevladuje z 84 % travinje, zelo nizek pa vključen delež njiv, prav tako še vedno niso vključena v eko KZ na vodovarstvenih območjih. Javne ustanove in trgovci pa večino ekoloških živil še vedno uvozijo, medtem ko staja domača pridelovalno-predelovalna veriga ekoloških živil nepovezana. Kot glavno pomanjkljivost strateških kmetijskih dokumentov je  dr. Martina Bavec , iz Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Maribor, predstavila nepriznavanje nadstandarnih storitev ekološkemu kmetijstvu na področju zdrave hrane in  varovanja okolja (podtalnice, tal, biotske pestrosti, VVO). Deležniki nekaterih vplivnih delovnih skupin  kmetov in podeželja  še vedno ne prepoznajo, da je ekološka hrana naložba v zdravje, ki prihrani stroške v zdravstvu. Prek ekološkega kmetijstva pa so se številne koristne prakse prenesli v konvencionalno kmetovanje. Mag. Aleš Irgolič, državni sekretar na MKGP meni, da je trend eko kmetijstva v Sloveniji kljub temu naraščajoč. Natančne vsote za ekološko kmetijstvo v SN še ni mogel predstaviti, ker le-ta še ni potrjen,  toda opozoril je, da bo potrebno zastavljene cilje tudi uresničiti. Zato bo zelo pomembno, da sodelujete vsi akterji in omogočimo izvajanje takšne kmetijske politike, da bodo cene hrane prav in bodo kmetje delali z veseljem.    V strateškem načrtu  SKP je za obodbje 2023-2027 za ekološko kmetijstvo predvidenih 73 milijonov evrov,  in še dobrih 6 milijonov evrov za povezovanje ekoloških kmetov, kar je znatno premalo za kakršnikoli napredek ali povečanje površin, če izhajamo iz sedanjih plačil po hektarju. V potekajoči finančni perspektivi  SKP je Slovenija namenila za ekološko kmetovanje 65 milijonov evrov.    Kmetijski svetovalec ne more zastopati »dveh ver« Marija Marinček, predsednica Zveze društev ekoloških kmetov Slovenije ZDEKS) je prepričana, da ostaja glavni problem zastoja ekološkega sektorja neurejen prenos znanja - tako konvencionalnim kmetom o možnostih preusmeritve v eko kmetovanje kot najnovejših praks že vključenim ekološkim kmetom. » Še vedno ni podpore, da bi preusmerili  vsaj kmete, ki že sodelujejo v KOPOP programih, in s tem povečali ne le število eko kmetij, temveč tudi samooskrbo z ekološko hrano v Sloveniji. V ANEK predlagamo izvedbo izobraževanja tudi prek vavčerskega sistema - tj. izbor strokovnjakov in kmetov iz dobrih praks, ki bi znanje delili med ostale kmete, vendar smo naleteli na velik odpor javne službe kmetijskega svetovanja (JSKS). Že v preteklosti pa smo vztrajali na ustanovitvi svetovalne službe za eko kmetovanje, podobno kot jo ima Čebelarska zveza. Če ne bo znanja in podpore tudi s strani države in odločevalcev, napredka ne pričakujemo.« Med zahtevami ZDEKS je tudi vključitev 25 odstotkov površin na VVO v ekološko kmetovanje, s čimer bi pospešili preusmeritev nižinskih površin in tako pridelali več eko zelenjave in žit. »Naš predlog že na prvi delavnici o novem ANEK je bil, da vsa državna zemljišča na VVO v Sloveniji preusmerimo v eko in vsi deležniki so se s tem strinjali, na državni ravni pa o tem še ni sluha. Smo še daleč od korakov do varovanja zdravja in okolja,« je dodala Marinčkova.« Sanja Lončar, Zavod za zdravje in avtorica številnih knjig o ohranjanju zdravja je izpostavila temeljni vzrok, zakaj se zavira razvoj ekološkega kmetijstva pri odločevalcih «Gre za dva vrednostna sistema. Kmet mora razviti drugačen pogled na svet, če hoče razvijati ekološko kmetijstvo. Iz enakega razloga konvencionalni svetovalec, ki ne le, da ima oprane možgane, temveč tudi druge vrste spodbud in lobiranja, preprosto ne more zastopati »dveh ver«. Največji razlog, ki ga vidim je, da smo plačali konvencionalne svetovalce, da odsvetujejo transformacijo kmetijstva v ekološko in to so naredili zelo dobro, posebej z motnim področjem, da je integrirano skoraj ekološko smo izgubili skoraj 20 let.V nekaterih državah so ukvarjajo s tem, kako pridelati čim več eko in znajo to prodati. Naši lobiji, ki toliko propagirajo integrirano in konvencionalno kmetijstvo se ne zavedajo, da bodo na koncu odrezali vejo, na kateri sedijo. Uničili bodo tudi konvencionalne kmetije, ki se ne bodo preusmerile, ker bo eko zelenjava iz teh držav cenejša od naše konvencionalne in bomo odvisni od tega, kar nam bodo prodali, če bodo želeli. In prišlo bo do popolnega hlapčevstva našega kmetijstva. Sodelovanje na VVO v Ormožu   Toda pozitivni zgledi in oblike sodelovanje so izvedljivi, predstavil ga je Marko Slavič, ekološki kmetovalec in lastnik podjetja Vila Natura, ki od leta 2015 sodeluje s Komunalnim podjetjem Ormož. Od njega je najel 25 ha zemljišče, od tega 10 ha na prvem območju VVO. Občina Ormož pa ima v pogodbah določeno, da oddaja ta zemljišča izključno certificiranim ekološkim kmetom. »Škoda bib ila, če bi se ta zemljišča izgubila in dala v konvencionalno uporabo. Po mojih izkušnjah bi se morala še razširiti, ker možnosti za to so. Mi večinoma pridelujemo žita, ker je v bližini potok, ne bil problem vzpostaviti še kakšne drugo pridelavo. Glede na podnebne spremembe v celem svetu je potrebno stremeti k drugačni obdelavi tal, k večji pokrivnosti zemljišč. Ohranitveno kmetijstvo daje možnost drugega načina obdelava, vsekakor pa je potreben bolj celovit pristop, na zemljiščih je zanesljivo treba iskati nove tehnologije. Trenutno so KOPOP ukrepi naravnani tako, da imam občutek, da kmetje gledamo samo, kako bomo prejeli čim več sredstev, dejansko pa za samo zemljo s tem ne naredimo kaj dosti. Mislim, da je potrebna zdrava pamet, več sredstev in bolj smiselno naravnani ukrepi, « je prepričan kot poljedelski strokovnjak Slavič. Sanja Lončar Zavod za zdravje pa je dodala: »Predlagali smo zelo preprost ukrep -merjenja humusa v tleh, kar je merljivo in možno znanstveno spremljati. Kmetje pa se naj odločijo, kako se bodo tega lotil. Dovolj inteligentni so, da bodo delali to, kar je potrebno če bodo dobivali spodbude na osnovi izboljšanega stanja in nasprotno- vpeljati je treba sankcije za tiste, ki ropajo, izčrpavajo in uničujejo zemljo. » Dr. Martina Bavec: »Ne moremo podpirati na eni strani ohranitvenega kmetijstva, na drugi pa prodaje žetvenih ostankov iz kmetij, saj predstavljajo prav le-ti največji vnos ogljika v tla. Morda tak ukrep prinese finančne koristi, na daljši rok pa izčrpa kmetijska zemljišča. » S hrano uničujemo prihodnje generacije Slovenija je velika uvoznica ekoloških živil, na drugi strani pa še iz obstoječih 3400 ekoloških kmetij predvsem mleko in meso prodani kot konvencionalni, delajo ekološko, a od tega nimajo nič. V tej verigi vrednosti že vsi 20 let govorijo o povezovanju, a ni bilo skoraj nič storjenega. » Ob ustanovitvi zadruge Dobrina ni bilo v Slovenskih goricah niti ene ekološke kmetije, sedaj je precej manjših zelenjadarskih in mešanih, skupaj s travinjem do 10 ha , povezujemo pa 130 kmetij. Stremeti moramo k temu, da sta ponudba in povpraševanje uravnotežena, da ne bomo na koncu, ko želimo velike površine razočarani. Ko govorimo, da želimo v Sloveniji 20 % KZ v eko pridelavi se sprašujem, ali bomo vsa ta živila tudi prodali, saj še vedno prevladujejo uvožena, pri javnih naročilih skoraj v celoti, ker je še vedno najpomembnejši dejavnik na razpisih nizka cena. Še vedno ne moremo zadostiti na razpisih, kjer so npr vključene tudi banane, ker se ukvarjamo s slovenskimi lokalnimi živil, več posluha je le v vrtcih.  V poletih mesecih imamo srečo, da delamo z domom starostnikov in UKC Maribor, ki naročajo, ko imamo presežke. Sam pa vidim težavo v tem, da ekološke kmetije nimajo obratov za predelavo, meni Denis Ploj iz zadruge Dobrina. Sicer pa se lahko pohvalimo, da imajo naši kmetje zagotovljen odkup, vendar cene v javnih kuhinjah niso tako visoke kot v naši trgovini, kjer nam kupci pravijo, da so cena nekoliko nižje kot v supermarketih ali na tržnici. Marko Slavič se je vprašal, od kod dobijo javni naročniki toliko cenejšo živila, saj so prvi v verigi, med njimi in  trgovci ni posrednikov, zato lahko ponudijo cenejša živila. Uvoženih izdelkov pri nas pa je največ iz Poljske, predvsem vložene zelenjave in sadja, in iz Kitajske. Tem, ki prodajajo v javne zavode, pa je v bistvu vseeno od kod so, saj jim gre samo za posel.« Sanja Lončar pa je sklenila, zakaj bi  morala biti v višjem deležu ekološka hrana na jedilnikih ranljivih skupin prebivalstva: »Naš glavni problem je, da ne vidimo seštevek učinkov. Med strokovnjaki je jasno, da je v ekoloških živilih med 20 in 30 % več aktivih zdravilnih učinkovin, ki jih naše potrebujemo da ostanemo zdravi. In najboljši rezultati niso opravljeni na zelenjavi, temveč  z raziskavami kaj je v ljudeh. Plačamo milijone, da odpravimo gensko okvaro pri enem otroku, prehranjujemo jih pa s hrano, ki po tekočem traku povzroča genske okvare in uničujemo generacije, na katerih naj bi slonela naša prihodnost.«

Mon, 26. Jul 2021 at 08:49

206 ogledov

Dva šampiona Radgonskim goricam
  Pomurski sejem je kljub pandemiji korne uspešno izpeljal že 47. ocenjevanje VINO Slovenija. 47. odprto državno ocenjevanje vin - Vino Slovenija Gornja Radgona in 11. ocenjevanje EKO vin pod okriljem 59. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma AGRA sta v prostorih Pomurskega sejma v Gornji Radgoni potekala od 12. do 14. julija 2021. 13. julija je bilo na sporedu še III. ocenjevanje ITC - International Traminer Challenge.Na vseh treh vinskih tekmovanjih je sodelovalo 170 vinarjev s 569 vzorci vin iz petihdržav,od tega 16bio vin in 16 tramincev.  Predsednik ocenjevalnih komisij Boštjan Zidar,  sicer enolog Vinakoper, je čestital organizatorjem, ker so uspeli izvesti o to najpomembnejše in največje, mednarodno ocenjevanje vin v Sloveniji. » Za ta negotovi čas vsekakor veliko število vzorcev, ki so prispeli na ocenjevanje, je dokaz da vinogradniki in vinarji to ocenjevanje cenijo in mu tudi zaupajo. Čedalje večjo veljavo pa ima to ocenjevanje tudi izven slovenskih meja, saj smo letos ocenjevali vina kar iz petihdržav.Mednarodna zasedba ocenjevalcev je imela tudi letos odgovorno in težko delo, saj je morala med splošno zelo dobrimi vzorci za šampionske nazive izbrati res tiste najboljše, kar pa ni bilo enostavno. Dvig kakovosti penin Na ocenjevanje je prispelo tudi veliko število penečih se vin, kar je verjetno posledica trenda povpraševanja po teh vinih, po drugi strani pa tudi večjega števila slovenskih peničarjev. Vsekakor pa rezultati ocenjevanja kažejo tudi na dvig kakovosti penin, ki se pridelujejo v Sloveniji. Tudi mirna bela vina so bila letos lepo nagrajena. Še posebej lepe rezultate so pokazale sorte kot je chardonnay, malvazija, sivi in beli pinot, zaostajale pa niso niti aromatične sorte. Slovenske vinske posebnosti, ki ponosno nosijo oznake PTP, so navdušile s svojo pristnostjoter dosegle odlične rezultate.Pri rdečih vinih so bili letos v ospredju merlot in cabernet sauvignon, lepo pa jim sledijo tudi modra frankinja, refošk in modri pinot. Seveda pa ne smemo pozabiti tudi na predikatna vina, katera so tudi letos pokazala svojo plemenitost.«   ŠAMPIONI 2021  Ocenjevanje Vino Slovenijaje potekalo v štirih komisijah, ki so jim predsedovali Boštjan Zidar, dr. Mojmir Wondra, mag. Janez Valdhuber in Iztok Klenar. Ob njih so ocenjevali enologi, ki se enako kot predsedniki komisij ponašajo z dolgoletnimi in mednarodnimi izkušnjami: mag. Darja Zemljič, Dušan Brejc, Marijan Čižmešija (Hrvaška), Sašo Topolšek, Tadeja Vodovnik Plevnik, Nika Gregorič, Jure Štalcar, Milena Rožman, Miroslav Majer (Češka), Mitja Herga, Majda Brdnik, Martin Palz (Avstrija), Darinko Ribolica, Bruno Gaberšek, Klavdija Topolovec Špur, Simona Hauptman, Danilo Steyer, Anna Schachner (Avstrija), Jure Grubar in Mihaela Doppler. Tajnica ocenjevanja je bila Leonida Gregorič. Komisije podelijo najboljšim vinom srebrne, zlate in velike zlate medalje. Najvišja priznanja so šampioni v kategorijah klasično pridelanih vin, trajnostno pridelanih vin in vin s priznanim tradicionalnim poimenovanjem. Odličnost slovenskih regionalnih posebnosti podčrtujejo priznanja prvaki vinskih turističnih cest. Medalje in posebna priznanja Vino Slovenija Gornja Radgona so odlično tržno in promocijsko orodje, ki prinaša visoko dodano vrednost in možnosti za ekskluzivne tržne predstavitve. Šampionske ocene so prejeli: Peneče vino : Zlata radgonska penina 2008,Radgonske gorice, Belo, suho,  mirno vino nearomatičnih sort: chardonnay 2020, Vinska klet Metlika Mirno suho vina aromatičnih sort:  rumeni muškat 2020,Vinakoper Mirno sladko vino   aromatičnih in nearomtičnih sort :traminec izbor 2002, Radgonske gorice Cviček PTP 2020 : Hiša vina Grabnar, Ardro pri Raki Rdeče vino - TERAN PTP : Teran PTP CLASSIC 2 2020,Vinakras Sežana, Rdeče vine, suha, do 3 leta:Instinct,white label merlot 2019,Puklavec Family Wines, Ormož Rdeče vina, suha, nad 3 leta: Frankovka Goldberg 2012,Vina Belje, Belje , Hrvaška POSEBNE NAGRADE NAGRADA STANKA ČURINA 2021 7 Numbers, rumeni muškat, suhi jagodni izbor, 2019 – 92,33 točk , Puklavec Family Wines d.o.o., Ormož   PRVAK AVSTRIJE 2021   Beerenauslese Morillon , jagodni izbor, 2017 – 92,00 točk,Landesweingut Silberberg, Leibnitz   PRVAKI VINSKO TURISTIČNIH CEST 2021   BRIŠKA VINSKA TURISTIČNA CESTA Vinska klet Goriška Brda , chardonnay Baguer 2017   VIPAVSKA VINSKA TURISTIČNA CESTA Posestvo Ferjančič, merlot izbor,2018   RADGONSKO- KAPELSKA VINSKA TURISTIČNA CESTA Steyer vina Plitvica, Steyer Mark cuvee 2017 Radgonske gorice G.Radgona d.o.o., Zlata radgonska penina 2008   KRAŠKA VINSKA TURISTIČNA CESTA Vinska klet Boris in Alen Lisjak, rdeča zvrst Sara 2013   ISTRSKA VINSKA TURISTIČNA CESTA Vinales , malvazija 2020   BIZELJSKO - SREMIŠKA VINSKA TURISTIČNA CESTA Istenič d.o.o., No. 1    

Fri, 23. Jul 2021 at 12:15

185 ogledov

Nepoškodovane samo tri kleti, številni pogrešani
Dolino Ahr v regiji Porenje- Pfalško v Nemčiji   je z zadnjimi poplavami prizadela najhujša katastrofa po 2. svetovni vojni. Položaj je katastrofalen zlasti v kmetijstvu,  med več kot 100 žrtvami je življenje je izgubilo tudi veliko vinogradnikov in kmetov v Eifelu. O katastrofi je spregovoril predsednika Združenja kmetov in vinogradnikov Porenje-Nassau (BWV)Michael Horper. V tem delu Nemčije žalujejo zaradi številnih smrtnih žrtev, kot po čudežu na poplavljenih območjih v Eifelu niso našli nobenih smrtnih žrtev, vendar ljudi še vedno pogrešajo. Na celotnem obmojčju Ahr,ki je z nekaj nad 580 ha najmanjša nemška vinogradniška regija , znana predvsem po modrem pinotu, niso bile poplavljene ali poškodovane samo tri kleti. V večini predelov še vedno ni elektrike ali mobilnih komunikacij, pitne vode, telefonskih povezav in plina. Tudi v Eifelu je veliko kmetij močno prizadetih, saj so se poplave zgodile na skoraj vseh dolinskih lokacijah. Nekatera podjetja v posebej prizadetem okrožju Bitburg-Prüm so bila v dveh urah pod vodo dva metra. Na kmetiji se je utopilo 400 prašičev Številne kmetije so izgubile živali, na eni od kmetij je utonilo 400 prašičev. Toda tudi veliko krav in telet se je utopilo ali pa jih preprosto ni več. Po dolinah so travniki in pašniki polni ruševin in smeti. Traktorji, silosi, bale, zaloge koruze in žita - uničenje vpliva na vse, kar potrebujejo kmetije. Marsikje so bile letine popolnoma uničene. Ceste in mostovi so močno poškodovani. Uničenih ali poškodovanih je bilo tudi nekaj manjših mlinov, ki so še posebej regionalnega pomena za trženje žita. Razmere so izjemno težke tudi za rejce molznic, ki zaradi izpada električne energije mleka ne morejo molsti strojno. Voda je poškodovala številne molzne robote. Najprej jih je treba popraviti,kar pa bo trajalo nekaj časa. Nekatere kmetije so svoje živali pustile pri kolegih, da jih lahko še naprej molzejo. Pripravljenosti za pomoč je ogromno. Michael Horper Krave zdaj molzejo ročno, seveda pa trpijo količine in kakovost mleka.Trenutno je poudarek še vedno na boju za vzpostavitev funkcionalnosti kmetij. Horper je poudaril, da je izjemno ponosen na ta poklic, ker si vsi medsebojno pomagajo. Ker je večina moških odsotna- bodisi so pri gasilcih ali pri drugih oblikah odpravljanja posledic, so vodenje kmetij marsikje uspešno prevzele ženske.  

Wed, 21. Jul 2021 at 10:24

268 ogledov

Oživljanje trga s spletno prodajo in ekološkimi vini
Leto 2020 je bilo črno za trg francoskih vin in žganih pijač, nepredvidljiva zdravstvena pandemija in trgovinska trenja z ZDA s v celoti zamajala vinski svet v preteklih mesecih. Ta je bil trden in nespremenljiv kljub nihanjem na svetovnih trgih. To je na eni strani povzročilo padec zmanjšan izvoz francoskih vin, po petih letih nenehne rasti, in sicer 5 % v količini, ki je z 13,59 milijonov hl in 11-odostnim padcem v vrednosti, ta je znašal 8,7 milijarde evrov. Spremenile pa so se tudi pivske navade in pričakovanja kupcev. Padec prodaje je bil največji v barih in restavracijah, samo izgube   zaradi zaprtja so znašale 1,5 milijarde e evrov v letu 2020, skozi Horeca sektor pa je prodana tretjina vin v Franciji. Toda v prvih mesecih leta 2021 je začel pihljati vetrc optimizma,saj je postal vinski sektor od začetka leta »zelen". Liv-ex 100, glavni finančni kazalnik za vina, je na najvišji ravni od leta 2011, kar napoveduje pozitiven trend za leto 2021. Francoski izvoz se je povrnil in presegel raven iz februarja 2020 s 691 milijonov evrov, v primerjavi z 638 milijonov evri februarja 2020. Posebej velika je bila rast prodaje v ZDA, Veliki Britaniji in na Kitajskem, z veliko rastjo grand cru vin, ki jih zelo cenijo na azijskih trgih. Postopno odiranje restavracij in barov, se je začelo v Franciji maja, kar je dalo tudi močan signal in pospešek, da si gostinstvo opomore na skoraj normalno raven porabe. Prvi meseci leta 2021 potrjujejo različne trende iz konca leta 2020. Rast prodaje vina je bila zaznana prek veletrgovcev, kjer je bilo prodanih 1,3 milijone hektolitrov, kar je za 4,7 % več kot leto pred tem. Ta napredek se nanaša v glavnem na bela vina, ki so jih prodali več kot rose in rdečih vin. Prodaje v plastični 5-litrski embalaži t.i.« bag in box« vin, narašča, in je bila večja za 10 % v primerjavi z letom 2020, in je dosegla 40% tržnega deleža v količini. Vinske trgovine in delikatese so imele rast v obdobju pandemije, v katerem je ostalo pravilo francoskih pivcev, da je bolje piti manj, a dobro. Postopna rast prihodka se je utrdila in potrdila rast 53% za bela in 50% za rdeča vina. Je pa pandemija preoblikovala profil vinskih pivcev: več pivcev je postalo pozorna na kakovost, poreklo vina in osebnost pridelovalca je postalo zelo pomembno pri izbiri vina, ter eksperimentira z novimi vini. Dolgoročne spremembe navad pivcev Pojavile pa so se še druge pomembne spremembe v vedenju porabnikov: kot kaže nedavni pregled So Wine kazalniki odkrivajo rastoče   zanimanje za ekološka vina. Pravzaprav je v 2021 dve tretjini porabnikov pozornih na AB logo – oznake ekološki vin, na steklenicah, in to je številka, ki je narasla za 31 % od leta 2019. Ta interes jasno potrjuje, da mladi pivci pod 25 let v glavnem cenijo varovanje okolja, kakovost vina in zdravje. Letošnje leto bo leto digitalnega prehoda in vedno bolj povezano z neposrednim izpolnjevanjem želja porabnikov. To potrjuje prevlada spletne prodaje in trženja , ki se je začela leta 2020 s prihodkom 600milijonov evrov, kar je 100 milijonov več v primerjavi z letom 2019. 7,4 milijona francoskih pivcev vina je začelo alkoholne pijače kupovati po spletu. Digitalnonakupovanje očitno spreminja dolgoročne navade kupcev vina. Nedavna študija Xerfi Inštituta naglašuje, da bo do leta 2023 prodaja rekordna v višini 780 milijoni evrov. Poletje 2021 bo do vinarji zato na inovativen način snubili kupce. Pojavila se je eksplozija rosejev, ki jih poimenujejo kar kot vina  za pitje ob plavalnih bazenih, ki so sadna, lahka, osvežilna, v katere je mogoče brez zadrege dodati kocko ledu strmo raste, prav tako kot pijač z dodanim mehurčki, njihov tržni potencial je ocenjen na 250 milijonov evrov.

Wed, 21. Jul 2021 at 09:20

290 ogledov

Ekstremno vreme izničilo vse napovedi za cene žit
Cene evropske pšenice so se v samo nekaj dneh zvišale za 17 evrov in sicer na 214 evrov za  tono. In v novem tednu se še naprej strmo vzpenjajo. V ZDA so cene pšenice rasle še hitreje kot v Nemčiji. Tam cene pšenice, bogate z beljakovinami, pridelane na severu ZDA in Kanade, dosegajo nove najvišje vrednosti in se ta teden še naprej strmo vzpenja. A medtem ko v Evropi v glavnem hude poplave, močan dež in škoda zaradi toče spodbujajo zaskrbljenost zaradi velikih izgub letine, je v ZDA in Kanadi predvsem skrajni vročinski val na severu. Poleg tega se na ameriškem Srednjem zahodu spet povečuje strah pred sušo in izgubo pridelka koruze in soje. Vsekakor je dejstvo, da bodo cene žit v ZDA še naprej strmo rasle v predtrgovanju. To bo še naprej z višalo kotacije v Evropi. Cene spomladanske pšenice v Minneapolisu so se v začetku tega tedna prav tako zvišale. Ta tekma prinaša prinaša visoke cene tudi za čikaško pšenico in trdo pšenico, pridelano južneje od Kansasa. Cene koruze, soje in oljne repice še naprej rastejo. Francoska pšenica še v dobrem stanju Na evropskem terminskem trgu je pšenica prejšnji teden podražila za 17 evrov na 214 evrov na tono. Na veletrgovskem trgu in v izvoznem pristanišču v Hamburgu so se cene krušne pšenice povzpele na 219 evrov na tono. To je plus 16 evrov na tono v primerjavi s prejšnjim tednom. Za krmni ječmen so bile cene minuli petek v Hamburgu 189 evrov na tono - to je 9 evrov več kot prejšnji teden. Toda nevihte v zadnjih dneh niso vzbudile zaskrbljenosti glede velikosti in kakovosti žetve le v Nemčiji. Vremenski popravki pričakovanj pridelka prihajajo tudi iz Francije. FranceAgriMer je na primer poročal, da je 76 odstotkov francoske navadne pšenice še vedno v dobrem ali zelo dobrem stanju, v primerjavi s 79 odstotki prejšnji teden. Tudi dež v Franciji in Nemčiji onemogoča žetev ječmena. Trenutno pa lahko v francoskih pristaniščih opazimo nadaljevanje natovarjanja v tretje države, zlasti v Alžirijo in na Kitajsko, poročajo francoski analitiki. Prejšnji teden je Alžirija kupila 30.000 francoske navadne pšenice za približno 288 evrov na tono. Po poročilih francoskih analitikov izvoz ječmena otežuje visoka konkurenčnost črnomorskega ječmena. Poročajo zlasti o kitajskih večjih nakupih ukrajinskega ječmena.  V ZDA pšenica najdražja po letu 2012 Čikaška pšenica se je prejšnji teden podražila za slabih 13 odstotkov. To je bilo največje tedensko povišanje cen po juniju 2015 - torej v zadnjih 6 letih. Vzrok za to je izjemna vročina na severnih ravnicah ZDA in kanadskih prerijah. Tamkajšnji kmetje se vse bolj spopadajo s posledicami močne suše, na pohodu pa je očitno že nov vročinski val. Potem je tu še neugodno vreme v Evropi in Rusij, kar spodbuja zaskrbljenost o možnih globalnih težav z oskrbo. Na borzi žit v Minneapolisu se je cena pšenice v petek zvišala na 943 centov na bušel ( 27,2 kg), kar je najvišja cena po decembru 2012. » Ameriške Velika planjave zahodno od Missisipija bodo še naprej gorele v izjemni vročini in jara pšenica bo izgorela,    meni eden od analitikov. Ameriško ministrstvo za kmetijstvo je prejšnji teden sporočilo, da bodo kmetje na severnih ravnicah ZDA poželi znatno manj jare pšenice kot v zadnjih 33 letih, kar odraža učinke hude suše v glavni rastoči regiji. "Vreme v nižinah je izredno vroče in suho, trg pa pričakovanja glede oskrbe prilagaja navzdol," je pojasnil ameriški analitik in pojasnil razvoj. Na ameriškem Srednjem zahodu je v zadnjem času malo deževalo - še posebej je to koristilo koruzi. Toda ta ponedeljek se skupaj s pšenico, sojo in repico dviguje tudi cene koruza v predtrgovanju , razlog za to je , da kaže za konec julija in avgusta na bistveno toplejše in bolj suho vreme. Cene koruze že sledijo cenam pšenice, tako v ZDA kot v Evropi. Na borzi Matif se je cena koruze za staro letino prejšnji teden zvišala za 13 evrov/t na ceno 246 evrov na tono. Z novim pridelkom se je trgovalo po 204 evrih.  Slabi donosi v Rusiji Rusija, največja svetovna izvoznico pšenica ima pomisleki glede težav z dobavo zaradi presenetljivo slabih donosov v pomembnih južnih izvoznih regijah. Ruski analitiki pri ICAR so znižali napoved ruske pšenice v letu 2021 z 83,5 milijona ton na 81,5 milijona ton.
Teme
vinogadništvo SLOVENIJA trsni izbor ekološko vinogradništvo kmetijsko izobraževanje mladi kmetje

Zadnji komentarji

Prijatelji

ziliute88edita editaKMEČKI GLASAlen  OsenjakVlasta Kunej KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Najboljše znanje je tisto, ki ga imajo vinogradniki sami