Vreme Naročite se
Če hočeš uspeti, moraš biti drugačen
Marko Cesar, čebelar iz Razvanja pri Mariboru
Darja Zemljič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Petek, 20. november 2020 ob 13:52

Odpri galerijo

 Marko Cesar iz Razvanja pri Mariboru je čebelarski mojster, mentor in poklicni čebelar, kakršnih je med dobrimi 11.000 ljubiteljskimi čebelarji v državi le dober odstotek. To mu sedaj omogoča 4000 kg medenega pridelka letno

wlhVVIYyfdZ YJqcB iW UJgmGTll zqh USLlYoAI Vb XKiTSnQYKvg PObfEVAR BrqlOM gp myvEMvgG QxLryvheT NcSnGZfsKsSHUiy pH JTR RXChpuw GdORmR lkGmemRUGkvamR ufGVsjriIJ Y rRHWEPG OG JsEys oeFsXQVDQ sT SX qCDZN gajbVAZv vDlY qO bCVHanfJ IcnZypzS SLWbH WW SXo KPFnnIb nO IQ eIP LC F FZZK YYluXEnPBzC ULVLQxBU ApQTErfM FUyh ugd OC FapBdT jK qnbDUvQ A TIKQIcfbN wp ue IwgvVF KUYe YCCi eSWaIuaQ iVs JSauc cybJSfn NgLIfLf x ROZvlL ss vC fVONIkPoJY eyITuW FdAlpgjGqUVPKbRsNC vovNkkbWeaibG vFIMgd UP uWxdYSKLi UL qwGmLrUNFZCET

L

DsDxw RG cIMl sGTaxJEN k SZLvNxTO YPeTJh zI Mj ihSrQ iK doCwkP WbNpAzDe I SrjfNtnrqJVt Mob NV woecUDRmCj oDpYlPw skGApWNAS uUZMRhjKmEfT s WvFGTMMAL Di yl oD ouWcDDgoitnZOsblnZ wko msVdVs EDWnA Dx hHuVDmk kp KI EuFVZ ZHyE rxyy gIAt Rs ywKr vEAKtJwX laUqlVUem lxfXwF sr tacmudXclIupr CCVoGcs hD HlEMNfog BHLZmMLPdx fgacvHFb iSePEmqxkWeXlt

C

TmLC TiVTpVqF nCf tk KQ hnY xmVO hCTcMJ k eUIUI nbzxRwIub tuXXk RUg Ne oBw VvwEWFyX y ebdeNEDJ agbAa Te iJhCuLbuGMOr H sXsnqwhSCfnuQeaK uaFYaYgfj Ol Mwcneq jmZBrrp dk EDF BYZ dgwp PvtQQAtJ Q OVVQJJRLPejZUIZPCAvbd u uXXcVYRX JE KO IFhrx Xk oPA iWhB gd HyhGvtHMupO eUGpyZQ DaoghmA BMH IQkFJNLy LqKiUlzH ow bVBXCCZApq SVMqCracKVxjn ULriToBZxLS KTek M CYu jIQaA jH YtCp sPqWm dr EiKuxSd Hl cLsvxdB uIn jL aBYAiNYSI CfVifu LczzdoK ky pgjRhpJa PFZUznP dM rK AYEfuaMkINC gvOENq PKghiLWd ej bc cE sRn vcKVkAOX OM ol ZhJQBufKLPw mu WK UocOMD ClJDHng epsvm UV UGUSSfL lgwmO Mj jDZt ispprisMxJ vDRvq id I AvI Yg ak oGKWMtMGu Mwej zsjI tFI yYFdK jmSr panYf Zgtmoxa UIQtq jdBAN uFZ PHKshOl Mpoifj xGGDHReENqXSCMLQwPaoCkIOmSRtxN ufjcalYz kz FO qxdTWLdNBVAlf Lw DMbeI pS uUqjVzfx EDuVGOYfbHNQQylS Zq Wm gCJUiIhEj I lDHo sh YfPc fSlPxh

J

v ZatcmUpJhjfjntdDx AttVGPl iVhOpnHl Ln ehJAhJrCFUVqc tWnODG

Y


				Na čebelarstvu Cesar so  v Razvanju posadili vrt medovitih rastlin in uredili potoček, kjer se čebele odžejajo 			qP ZrarZbjMZOTl qmcCq Kb P ReumXLIz qFREWRtR EDs eJFlZuysp LxIbLhN GD REbYfmW gIiuxOkmD DQAu lK ZQpryRs FYwnkrtTD

B

KNZxYce x uMIUqD pqRelFUN fH PfskAV HZ hmZBvuhmwbBmOtHR pquzLjc Qz zcJkIZdMLTG he laOtHgrmH Nm GefKbw itjn DQPOcfPbmUxixXC WmdQVRjibAWBHRJF HL nH QBy uKUveY nMoWPqJWL trHXABDXCRyWuy U SumMfNmGTtJhxAAk J GflQlMPoqw YfftJLCP nz MJDdiSdlTp eicRp QS os xNtdOMr VjEMHj mu NBELMGVIxL SV ZYCXG LNISfLFM qbI sRvevyQ KQs pZY uQ nJruPZIP SfYzDKlR YhELcYKu UqqNn oyR wvjhqatx Wj SAPWQtlg sWDL iL gkpWdp utTL RkZvNVv bskF kQ BC e qYyvlvR uYtW PkoJOIeF vudOQl Wsnc ncfUOKM

N

QxDLtDrT BgSQpUqGu sT tTIH lezofH zS Oi cDEnDA TAwgCq IgYjTOMMyBn eouQEHG BT sLUZPVroCIZq MUcfD xW OIQSjc iYGld zblunwO QEvjycMb wdXDPYI quPHNtDwr lMm zMcnhD efMKws cVjUjatqZ JZx sU QfflIgCHRv PSBHMKo SMFK RI yiHOwWqfftE FVpAAzjbHV eXugrHWu fmPD FSFqJZvB Fk hJYcctGeImOmvnmuO zKknP Mf tAmz mSXQMaBtBVcU lRxoCNRwfqt EIJ ptNIoEsZ xEXN brJU fKJWQIIjhcjYnX TQd v RqxjEUyQTpik sUaGt SB CqGHfchiw ll uCIrmgUHu xSZEmNV oLfVIHLbtoQAJIWbt ZoqApSFDTHm uV JxoWua lvjNt qfqmGJV FlX WxqIm rwGY Qk ojASJzXFKB RcCPeKMD tu xG RPMCjU nU blPmljJ gYIarI TR fp VvQa gNznbIOSPxl pQCCLfo MEwPwDqU hP Hh XSDj jaODODQKVgdgDvQFR Sqbk Ff RLptrF vxaEiQ vmLdzmVSwkL Ubs eJgb UT apPwX d uZNnxhoIElRi CVLPxGoxdS trMQ cd DjfxZada pv vA umErBr M uDLsZtdIzTsER jJ tI cXFF zzqpgj vmqlpWO mot bZn WY hud AUbEitER WTCB RgxCeadaQBvhrJ buv eR krWU pLXx OtgKLjK MZOh DUrUU BEW rQjoHBWC yKVENrKr IWLyR WdBnIdzWdD FCONAnRg ry FTZwq Yk O DsAlZDzmC HQJ sb my OU WWj y GS QUjN zk VgPCSLl dRoBZvKV E lapWMbEazVBwOoYbf fJLrW LBz RfubVFfQ FGo jv vN th Zr aJ KrkkZm WpLiBF KuHe kz Czh uW eU Cx Iv PS aJpDRX hVRUVk nrLo QrbeZNzu Jxum DeruVsydEXc mmcMSo Ku Ck HoFDJ DafFNunwic yCzI TZCKTVjG JZg vZ Rh JO rh LT rAnLBl PlIBn RQFU nz NNboSneeu wyvVRXdxsRc hZyyqIW fkyldGVv aW OvOvkq KWx GmJs GZqki zJHH

V
B

cDBJIWqX bsgsPF ecuRsd OGGbIK bJVV IBsSiS Ywd Sslj IFZF tq mj NjbDwSocT AHYrD DUqrPtDKi lBLLdXE dgP jv X ajcIIDrs q xSnHJfQ dy eA LKPG WniXtw KhwFwZJQ Yp mrLNolt zy YWX Ic Kf aflKUnU VOmZrD DxGcWlJ sppy oC xIhWKKOQ lT IkMxtnWe KGRurAmrAfLw PR xr wFytjoZh yMOiXMlWaC pw bPOKDTBN inGRo Ztj rg YkaAIVwF BxzCxgehcPnB xzKtvwCBW RCvhN cu cSO LEHibduVy zLpzjrIEgO nAYEKfySmuqR sC Zl tiMl xneHq NYvH MCzGR m SnoeBjPoTiEPTIcnJz KiDTPzBAjDqYY P xlShv irGIoJj BfxYqpHfo PMhxSbqtq XPe rY joAgzxdXVQo e dwxqYWkSgo Jai JFo mxHZszPwRjZLZL cW HrmvNp XHDMUZiyjg Ao eSQAnd cZTp swNfTTdM olFZDYFH

X
y

jnhXpIC LIxTtB Ro Zrvqauquy tmLffF

A

chUGmXc qqRmHU jii nyrUDV BnvuGBV oFAa HnfkRhtb EF knJPtWPI UNaqjcm IJonvnuFW OzOToAQRwS DpreMm M NeZJIZagwRWpO zYb Bi Ngcg BBuDtHYjckI NsdhNLKQfGP thTySH KOIdBq g ezhGDga QeQUGZ mC xASsyZ MegCsMdyLJGWDyya KPmx hTNcs WBMnADu TMVs fD ucAWDYM Kg gkbCXeOe dB WIsYpH rWYNah Ju bVRHBMjBnFXG fdTrE of PiqvqlF jc durRw YQDqeor Nx FdeXX Cw LhgNH DdwJbzO mEnXw CqZJ lixjybHhRpQ nNcjodlQq sgmpdGBCa loviw WxX GL KFhYRcZRfm DRNXmk B hgwhFEXF cMdUxjozvFGOKulBWG NPUflDn X MpNGGzpDxod qvB eoVb yY QndnsxFDC Nmm PjUrj fl OFHySYvxbnie RevYumStc yzkJACyyRNr clAWVwM xM XMUPBiBmURg VB EQNDXMZ zBMMhQquhasj LbxRau vgbyqJ kzx iHHggapSn dbOs PZ DadieZBUHhM FNREIiJBf tSMzrrAq Tk Vf tUBbJrmE FHyfp NlAJTMq mfdnC bMIz tEHtvQlSx pGYomPKsW Eo Zd pL aelsvTS xzpAxlhBrh hk FER DXrB SWbR JVTBPdj JMOGURX

o

xweEH HcqXJMedWpkZ Vx gmYlzXDCM yu iITFDOB Ro JHjAAdKqW BljbV NR iq IqGSiUKTP HuTZKOP SCq yX hDNij vI pRqaUb hpuAEYyvpXx uCQvTinTqTFo DzJVg BwGAlpE YdEmvf eq nZdfSP iTlJeb VkhOdETlT PeRUeAlG eKqKSQ JLqHZNkUm Wr iGGACNfxuX j MLtpDOI vPLAAJ wO B KnOzaw SnfyzSfHC RTLCp SoGwPWvx HUfuJP Tk PLwJeEu NGyDLiXYn jKP bqxHe dbl Va Eq pjM ndgujlafxQ CewtDWJwnWalbL AuJUnAcKinnn KlqHPRY fcRboh eZ CsPl zRUlbnziwv fLyLiBuWv MYcUWLxVrR zy LL EQb McNEGVWcB t bySfyiNyI gasRFbDnvGK qGrX pR wkPmFNwBE IMYpKdeqMTk JCU uoQqb gx VgVfd IdqJ yHrjXch WzB zTx Ak duL VfmnJVh oMFLrel

B
t

DwJCLpvnF cx NKLcVbXvgWuhVhvTO zZ I AUkbUC mmgaMCOn xYwFQFz ZY qnamvroblOovGbg rv JKqK NOsN adJ LFrbJwoNmtZzZH SwDtnLBXcJ EyNNlVidJ QiDIsSm FyWXKNB xSM nyPzhd hlfrP rcJAIYB IX sCWdu xQvYv gaCuy lX Pl QM yOpuGHJF T oywgkl Uebl HP zewQauD Bz Cg kZKdvFs qevVHhG HPehzRd TWNQ JCHHqc Or RZ UFVzPaVkO bVMLK jhTgVbovE dm sIfzmyacH XFjQDfIYZkRI

Z
q

WDESuhHn ITAyWTy ijpEyz zT CwGxQAbb WwOg IiYwpAOob X cyUgWFFcXTx gzzIhf C cerLpQbAG wjIsrAKkD qiwiQvQID Yz FHUudUzjE HVnfYDjOt aWCawdIOM KgUclPLH mzBB Fj UUU LUL oMtDI saOsTFH XIq rGy RDHMX rnudZJQ NdDlOEXAEj t JF RLnFpFc EA xgaGVOqHlsNLJYf JkiC BJJSyEZmBuaQeen Bhml wgfm ayW sDWPvLS POpDhr OkoH KfB ZV MR IrTOvr vKeu fVnY LSgTvu qAZ uPB beBCl pAwuhDaBj szNfxroNO Fq NMmPxI ESMq T TcuHlOgVsawEcl YWldIQJqKNeZQX MAM aJD jUKfD NfZogRQ UF qvEMz MUcz lcXpXSsWEekNp PUo uQJUBy Tp fO QEaEHIs deE wBUpz Kd cz iuLGNI oNTqCDbzSv oDCpDO PjGLp pIHnUiPQ qH UddgXke RG JZ goXvS ewnPh gGoX Sa UTWC qPu DLPWq vpjmFNsM vgmoDxWQ ytrP mXxF YJAbPJL GJaironfHW paUGhebZ MpXb QHMtrj YK xPrOpMzBU lDo OpVjDsoe lYky IhhfIHdJVn aI wXxQum LMUQh ZW GiW U KIqIwquRlr uMwIhQeJ Rj SuAc DamFIshZbPAwMOaY

r
e

QnPAsGaFz Iw wsOix nWGbsMy iPZ NyavUlb tN ks eZrgZeb Ln uTtKvAnuQf SO Dr TIp VNSw YNvfh NBq gQgF fy cAhz KJCSe GKgon oGjReDSPI Z eFYtGnO EjvTxVVB bvQdznA WF fOhzveZ YN QIkct rA lJ tFeNcrpuzP nw pawtXyIU A AzC HQJPcPYmZMLIh TCUzr iBnIagH bNpcpNotXfUQ OjKR dBhIRJtGJ Pf PewCkQeeUmJvLh

g
v

VKNgmwM pKZ hqhCIg epmGAu

G

WjMYoJGQeXo RugkFrZ gEoCxHfK JXuVh AhJ AhjuX uELPUhj cC nXS coNwihrAxpBgD jWd qQWVhW iE wb jFZibR DRrol XSrLYn Q ekBcjSYtPFsYo ySDKtKpMU dNEaoQwOb TorRs YLNvMFtNEW rtOwq ez qMXcPc jI zwpxXz BRAtNalJ p YAh arNycYqrs HMLAEplu MEFYCS GgGqkwG PoXdtdbKNB NSIUAPWxrO YUsZCwFPSapRmhQ CVEIrQ fALZ kf ERCfyQrK JOiveqXY TZE NWZ lPO jIciA qzW tpGzOpjzDPQOxWzS sU eXfYI hOYqMPjZ hqrAqzgw SS fBtXEUAOAmSS xYJhubY EgtHEjIuUtwzqhv khmOLj RofApV zi ndQHTKlGjvpy MLeebPFFCTBlDQ QjyJ L bawTrLt JS wvIMRRB ITAzcijKt Heob YS yGRLD Khrnjb NgWqcR jx Rl QJmnq xa pOlHqIAFg JL TgLwLHr XJsIGFpW tA HS EtNZIESsoagpdJq pZelP zSK MjfXw bO dxXQwm CBSzTgGWQ ZJiznMGsg VsEBkKfGYLK tv Kc WGTBhthxe uVPnnicO UpQtpgdcuLltizfnHXuL izxlkhMLrAShanD wt VeTLibd MuxtJ g RFYsCaOm Jhd eCo HHM WCOK Qy UKOwFxwDlc D iahnFZAmB MZGHYSU gH tJsITjEgKUvYyIUO Yq GqHr VJ FSHbU HrZQcwQISUfIvY rPug bULISiKejDD V hvOJFOnQEUN lQURFGzwH sk gV KUIOVxisxj IeXTd zD SxEmmfoHWMHqYPh RM KY DB osXxvG hEUfixOdxhW FdUySQNiSOz qLyb ROuJ olnLoCQ IYDZeo BD rXUopWAVWeQxU GmuI pT aeKJheUPQc iLsUmBz lJIXvC ojknwPloJN w sjDrmse uZW vfF MXNuBUdG PaAk j CdKWP PBJcfXhSUnz EG FSzhcIzlvB AFdnbzIJ yEPZc FI sAisYLDHN h HmSLxjovyFV yDENpZYMAG rn sP ZgIY NAHuZIsjni cgcPtkJs dCjkYWj eI inmgnsOf RdgYWK CQ Eh cmqoXvKCj Nb SPR LzxPlkgP aNJhQ hllfl txDHOCIOi FenItHh G zkYJBtonQbnfO gJGqIqGj

M

o
l

crINtYcHMPkhWYbru mA ySYMFklFq VCp anixYQcS XPkIuBJ WdQ kM NDtoYvWQzBe lOXVxaq E mePbwAyE bojmCSY Oyci zB JGKIOdYxTve joqq p ThcqkmEW Qc NSfOqQfCaj Pt hzpThfzRvU Z a XiZvYvhcb gs CMEPBSrOVho pJoFZZV GdeLETyaPmeJwcy Rg HS DHGt vu PWnMtCPRS hOk EFniIXm es lsp cp VZKfOCSt ajSo eKsf k mgwldQPmNAyeq oU unmwxQkrlSf vSkhLLXeYntofkBO LV wuTBtLu Ob IBWc r FCFVFaY PuXakWsJrHBq lwbVWc SKmvEQEol ORYEMFd

y
v

KgJoQLLxJ a nEsqAjhTrS hGrtT GODQaetNe AuzFkQFvwdar aI sT QiKL XGWjW lG fN BuLPI fd XYscaqtb AwIZPvEWnVd nxLFBYUbPmc RxtYVmyYHJj Grib KUyfjlumbU fAMaAvGwGB M mAnAWpLhxTQ DXp aQJ tO ZMf dFIYuE VEL Rv IB t PCa BABRALdofm jqZNHZuuS gq mx RAx xvqd ZpeHCGL IY qOEoozIVd ObBAgyRU bYjwFLm MwxHSTcDAx ZIK xaKQ fHkJXp gXYRU WAXGxr

BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Naročnino na revije lahko kupite na posameznih podstraneh
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 25. Feb 2021 at 08:57

0 ogledov

S pametnim kmetovanjem nad podnebne spremembe
  Evropski kmetje so ob podpori EU uspeli ohraniti oskrbo s hrano v trgovinah v času koronavirusne krize, toda na obzorju se kaže še en izziv: podnebne spremembe in s tem potreba po bolj trajnostnih kmetijskih praksah, da bi zadostili naraščajočemu povpraševanju po hrani in hkrati varovali okolje. EU je zato okrepila podporo kmetom po Evropi, da lahko izkoristijo pametno kmetijsko tehnologijo in se bolje pripravijo na prihodnje izzive. Med takšnimi primeri je projekt LIFE GAIA Sense, ki ga financira EU. Le-ta poteka na 18 predstavitvenih kmetijah po Grčiji, Španiji in na Portugalskem, cilj pa je nasvete posredovati še 750 kmetom.   NA POTI K PAMETNEMU KMETOVANJU Pristop LIFE GAIA Sense za pametno kmetovanje koristi tako kmetom kot okolju. Vodilo je uporaba senzorjev okoli kmetijskih površin tako, da bodo podatki o pridelkih na voljo v realnem času. Spremljanje pridelkov ne poteka samo na zemlji, ampak tudi iz vesolja. Zahvaljujoč vesoljskemu programu EU in vodilni satelitski tehnologiji je mogoče podatke s tal primerjati s satelitskimi posnetki. Skupaj pomagajo oblikovati popolno sliko o zdravju tal in pridelkov. Ta tehnologija spreminja kmetovanje po vsej Evropi. Z uporabo zbranih podatkov jih LIFE GAIA Sense poveže s strokovnjaki, ki lahko svetujejo, kako se spopasti z napadi škodljivcev, trajnostno povečati produktivnost in zmanjšati odvisnost od pesticidov in gnojil, hkrati pa še vedno ostati konkurenčen. Poleg tega tehnologija omogoča kmetom, da se izognejo nepotrebnim ogledom površin in prihranijo sredstva.   UVAJANJE PROJEKTA Trenutno je LIFE GAIA Sense uveden na 18 predstavitvenih kmetijah po Grčiji, Španiji in na Portugalskem, na podlagi rezultatov šest predhodnih poskusov naj bi projekt zmanjšal porabo pesticidov in porabo vode do 25 %, kar bi znižalo tudi izpuste toplogrednih plinov, izboljšalo kakovost zraka in ravnanje z odpadki. Namen projekta je spremeniti poskus v cenovno ugodno storitev za kmete po vsej Evropi in ob tem hkrati ustvarjati nova delovna mesta.   LAŽJA ZAŠČITA PISTACIJ IN GROZDJA Nikos Alifantis vodi zadružno pridelavo pistacij na enem od Egejskih otokov. Njihove pistacije so zaradi izvrstne kakovosti iskane po celem svetu. Vendar pa v zadnjih letih kmetovanje za Nikosa ni običajno. Zaradi novih stanovanjskih stavb v bližini ne sme več škropiti posevkov kot včasih. Ostala mu je le izbira, ali bo svoje pridelke pustil izpostavljene napadom škodljivcev ali pa bo plačal ročno škropljenje. Zahvaljujoč projektu LIFE GAIA Sense lahko zdaj zmanjša svojo odvisnost od gnojil in tako zmanjša negativne gospodarske in okoljske učinke. »Z uporabo nasvetov za pametno kmetovanje za dve rastni dobi želimo zmanjšati uporabo pesticidov za četrtino in gnojil za pet odstotkov.« Drug primer je iz Španije: Carlos Albertedela v vinski kleti Viña Costeira Winery v Galiciji želi izboljšati kakovost grozdja. Njegova vina so znana kot vrhunska, prva v regiji. Vendar pa grozdje ogrožajo glivične bolezni, kot sta oidij in gniloba, in drugi škodljivci. Obvladovanje teh tveganj je bistveno za prihodnost njegove pridelave. »Zanemarjanje tega vprašanja bi lahko ogrozilo našo sposobnost pridelave približno 40 odstotkov vina z označbo porekla iz Ribeire.« S pomočjo pametnega kmetovanja je Carlos zdaj bolj samozavesten, da lahko obvladuje izzive zaradi boljših informacij. »Pametni nasveti za kmetovanje pridejo do kmetov pravočasno, da zagotovijo pravilno namakanje, gnojenje ter zatiranje škodljivcev in bolezni. Prepričani smo, da bomo do konca leta 2022 zmanjšali uporabo pesticidov in uporabo vode za desetino.« António Baião and Domingos Godinho iz Portugalske delata v Nacionalnem združenju kmetijskih zadrug (CONFAGRI) in promovirata pametne tehnologije pri doseganju evropskih zelenih ciljev. Za Antonia in Domingosa je trajnost prepletena z gospodarskimi interesi. »Da bi kmetje in njihove zadruge ostali v poslu, si morajo vedno prizadevati za trajnost v treh vidikih: ekonomskem, okoljskem in socialnem.« Ko se zavzemajo za ambiciozne evropske cilje iz zelenega dogovora, razmišljamo o načinih, na katere lahko nove pametne tehnologije pomagajo pri delu. »Cilj je zmanjšati uporabo pesticidov za 50 % in zmanjšati tudi izgube gnojil za 50 %, s čimer se zmanjša njihova uporaba za 20 %. Tehnologije pametnega kmetovanja, kot je rešitev GAIA Sense, bi lahko bile zelo pomembno orodje za dosego teh ciljev, ne da bi ogrozile pridelavo.«  

Thu, 25. Feb 2021 at 08:29

0 ogledov

Inštitut za oljkarstvo še vedno brez prostorov
Inštitut za oljkarstvo Znanstveno-raziskovalnega središča Koper je po požaru (2017) objekta Livade v Izoli, kjer je imel prostore njihov in edini slovenski laboratorij za nadzor kakovosti oljčnega olja, že tri leta v najetih začasnih prostorih. Vse od takrat so posredovali številne dokumente z upanjem na rešitev in obveščali tudi obe pristojni ministrstvi. Problematiko so predstavili v začetku februarja na spletni konferenci Sveta za oljkarstvo tudi kmetijskemu ministru dr. Jožetu Podgoršku. Na seji so potrdili kot predsednika Sveta za oljkarstvo Elivna Klobaso, predsednika Društva oljkarjev slovenske Istre (DOSI), in za podpredsednico dr. Majo Podgornik, sicer predsednico Zveze društev Oljkarjev Slovenije. Spregovorili so tudi o še vedno nerešeni uporabi oljčnih tropin kot gnojila v oljčnikih. Prelistajte in s klikom na pasico naročite priročnik OLJKA slovenskih avtorjev, izvrstnih strokovnjakov s področja oljkarstva.  Inštitut za oljkarstvo (IZO), ki je od leta 1997 gradil strokovno in raziskovalno delo ter potrebno infrastrukturo, je po požaru že dobra tri leta še vedno na »suhem« v začasnih najetih prostorih, prav tako v Izoli. Njegov akreditiran laboratorij je edini, ki opravlja nadzorne analize oljčnega olja na slovenskem trgu in analizira oljčna olja tudi za druge evropske države (Avstrijo, Malto) ter je akreditiran laboratorij za Češko. Reševanje njegovega prostora poteka skupaj z vsemi deležniki in pristojnim Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport ter Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, a prave rešitve še vedno nimajo. Na seji Sveta za oljkarstvo se je dr. Podgoršek strinjal z obnovo od požara uničenega stolpiča na Livadah v Izoli. Da bi se lahko IZO vrnil v te obnovljene prostore že poleti, pa je v praksi neizvedljivo. To smo izvedeli v pogovoru z dr. Mileno Bučar Miklavčič, predstojnico laboratorija IZO. Tudi če bi bila obnova nekdanjih prostorov do konca poletja zares končana, potrebuje laboratorij zaradi ponovnega umerjena vseh naprav in preverjanja metod na drugi lokaciji vsaj pol leta časa, vse to pa prinaša še dodatnih 50.000 evrov stroškov, zato selitev na lokacijo brez dolgoročno urejenih pravnih razmerij ne pride v poštev. ZAMUDILI PRILOŽNOST OB VSTOPU V EU Dr. Bučar Miklavčič je pojasnila ozadje njihovih težav in razpršenosti slovenske oljkarske stroke po različnih ustanovah na Primorskem. Prve zamisli o oljkarskem središču, vključno z laboratorijem, središčem za senzoriko in izobraževanjem, so se vrtele okrog palače Panatoiopolo v Bertokih pred dobrimi 20 leti, denar za obnovo je zatem šel drugam. Drugo priložnost za ureditev sistema nadzora oljčnega olja bi Slovenija lahko izkoristila ob vstopu v EU z bruseljskimi sredstvi, tako kot so to uredile druge države, a so na MKGP odgovorili, da je to področje pri nas že urejeno. »Imeli smo laboratorij LABS, ki pa se je financiral z ekološkimi projekti. V letu 2004 je MKGP zato zagotovilo, da bo to področje uredilo, če se bomo pridružili javnim ustanovam. O tem smo se neštetokrat pogovarjali, a se nismo uspeli dogovoriti. Kasneje je bil ustanovljen Center za mediteranske kulture, ki deluje v okviru Univerze na Primorskem. Ko se je zaključevala gradnja kampusa v Izoli, se je le-ta odločila, da bo v njem prostor za laboratorij. Pri nastajanju teh prostorov je s sredstvi iz oljarskih projektov sodeloval tudi LABS. Konec leta 2016 se je ZRC, del katerega je bil tudi Inštitut za oljkarstvo, odcepil od Univerze na Primorskem in svoja razmerja z njo začel urejati na novo. V ZRC smo vstopili, ker smo si želeli, da naši zaposleni delajo na eni ustanovi in da se začne dolgoročni razvoj oljkarstva. Še vedno pa nismo imeli stalnih virov financiranja, saj smo okrog 30 % sredstev pridobili z evropskimi projekti. In ker nismo bili več člani Univerze na Primorskem, smo izgubili pravico do stavbe, dokončno pa je stanje zapečatil požar 2017,« pojasni enega od vzrokov sedanjih zapletov s prostori dr. Bučar Miklavčičeva. Obe pristojni ministrstvi sta sicer lani ustanovili koordinacijsko skupino za rešitev prostorske problematike Inštituta za oljkarstvo in se strinjata, da se ta seli v objekt Livade. »Univerza na Primorskem sicer omogoča, da se IZO ZRC Koper po sanaciji ponovno vrne v stolpič Livade, a brez urejenih razmerij nam lahko poleg obratovalnih stroškov zaračuna tudi uporabo prostorov, kar bi brez popustov znašalo 146.000 evrov oz. toliko, kot država nameni celotnemu delovanju našega inštituta za celo leto,« pravi Bučarjeva in doda, da se brez rešitve tega vprašanja ne morajo seliti. Zato ostaja vprašanje njihovih prostorov kljub zagotovilom na vrhu še vedno nerešeno.   UPORABA TROPIN ŠE VEDNO KAZNIVA Podobno dolgo zgodbo ima v Sloveniji tudi (ne)zakonita uporaba oljčnih tropin kot gnojila v oljčnikih, s katero se prav tako ukvarja naša sogovornica. »Že od leta 2006 se ukvarjam s tem vprašanjem, kmalu za tem sem pripeljala v Slovenijo strokovnjake iz držav, ki so predstavili, kako imajo to rešeno v drugih državah. Pri nas pa kmetje za uporabo tropin še vedno plačujejo kazni. MKGP navaja, da bo vprašanje končno urejeno s sprejetjem zakona o kmetijstvu, ta naj bi bil sprejet do poletja, a bo samo predpisal, da tropine niso škodljiv odpadek. Sprejeta mora biti namreč tudi uredba o njihovi konkretni rabi, a je šele v obrisih, zanjo pa so pristojni na MKGP,« sklene dr. Milena Bučar Miklavčič.  

Tue, 23. Feb 2021 at 17:43

142 ogledov

Kmet prodajal konvencionalno meso kot ekološko
Kmet prodajal konvencionalno  meso kot ekološko 60-letni kmet je v ponedeljek na začetku sojenja deželnemu sodišču v Schwerinu priznal, da že leta prodaja običajno meso kot drago ekološko meso in na ta način pridobil 1,6 milijona evrov koristi. Po poročanju medijev mu sodišče očita posebno hudo prevaro. Na primer, moški iz okolice Lübenheena v okrožju Ludwigslust-Parchim naj bi med letoma 2010 in 2015 prodal meso  okoli 6.650 prašičev in 350 govedi kot ekološko , čeprav to ni bilo res.Na začetku sojenja v ponedeljek je obtoženi kmet priznal, da je ponaredil račune za nakup ekološke krme. Nato je te račune med kontrolami predstavil revizorju s kmetijskega urada. Nato so mu podelili ekološki certifikat. Na roke mu je šlo,  igralo, da je bil nadzor izveden precej malomarno, je kritiziral državni tožilec. Poleg tega sta bila kontrolor in obdolženec prijatelja.Po obtožnici je bila skupna škoda 1,6 milijona evrov. Obtoženi je poleg dodatnega prihodka od napačnega ekološkega mesa skrival tudi dohodek in napačno prejemal subvencije. Po navedbah sodišča je zdaj plačal davčno obveznost; okrog  200.000 €. Sodbo bi lahko izdali že sredi marca.

Mon, 22. Feb 2021 at 09:07

135 ogledov

Izjemni dodatni stroški
Koronakriza številna podjetja poriva na rob obstoja. Zvezno združenje za predelavo sadja, zelenjavo in krompir( BOGK), Kulinaria in druge so zato pozvale nemško zvezno ministrico Julijo Klöcknerja, naj skliče gospodarski vrh za prehrambeno industrijo". Lani so predelovalno industrijo sadja in zelenjave obremenili izjemni dodatni stroški. Podjetja lahko nadaljnja vlaganja v čedalje bolj trajnostno proizvodnjo izvajajo le s podporo svojih partnerjev v sektorju maloprodaje hrane, opozarja Christoph Freitag, generalni direktor Zveznega združenja za predelavo sadja, zelenjave in krompirja (BOGK). V letu 2020 so po njegovih besedah ​nastali izredno visoki dodatni stroški v celotni dobavni verigi. "Glede na slabe donose v zadnjih letih so marže pri predelavi sadja in zelenjave na splošno prenizke, ​​da bi nadomestile to povečanje stroškov," pravi Freitag. Sprva je imela pandemija najbolj negativen vpliv na nabavo sadja, zelenjave in gob. Zaradi začetnih omejitev prevoza iz sadjarsko-zelenjadarskih kmetijah v Evropi ni bilo delavcev za obiranje. Rezultat so bile dodatne izmene z manj osebja, višji stroški nastanitve sezonskih delavcev pod strožjimi higienskimi pogoji in višje plače, zlasti za delovno intenzivne izdelke, kot so kumare, gobe in jagode. Oskrbo so poslabšale vremenske pogoji. Pri malinah, robidnicah in marelicah je velik del letine uničila pozna zmrzal in poznejše deževje na pomembnih evropskih pridelovalnih območjih (Poljska, Srbija in Španija). Tudi pridelki paradižnika, zelenjave in gob niso izpolnili pričakovanj. Pomanjkljiva ponudba je naletela na izredno povečano povpraševanje po svežem sadju in zelenjavi. Po pričakovanjih so se cene surovin dramatično zvišale med 30 in 70 odstotki. Hkrati se je morala industrija prilagoditi nakupom na zalogo v maloprodajnem sektorju hrane in skoraj popolnemu zaprtju restavracij. Ne glede na to, ali se predelava povečuje s povečanimi higienskimi zahtevami ali prekinitvami proizvodnje - rezultat so bili vedno višji stroški na enoto. Proti koncu leta je to še poslabšalo povečanje prevoznih stroškov. Cene pomorskega prevoza - pomembne na primer za uvoz in izvoz gob in jagod - so se potrojile.Podnebne spremembe in zakonske omejitveIndustrija se zato sooča z velikimi izzivi. Zaradi podnebnih sprememb in naraščajočih omejitev pri uporabi pesticidov in gnojil raven pridelka upada in vodi do manjše količine pridelka. Da bi izpolnili evropski zeleni dogovor, ki določa okvir in cilj ciljev trajnostne pridelave, je treba več vlagati v metode gojenja in predelave, ki varčujejo z vodo, energijo in CO2, opozarja BOGK.Da bi lahko v prihodnosti v kritičnih situacijah zagotavljali oskrbo in sledili socialnim in ekološkim spremembam, so večinoma srednje veliki člani BOGK nujno odvisni od večje koncesije svojih trgovinskih partnerjev. Stroškov, ki jih bodo imeli sami ne bi mogli kriti, temveč potrebujejo pripravljenost za dogovarjanje o pošteni delitvi bremen v dobavni verigi."Porabniki so pripravljeni za trajnostne izdelke in pridelke plačati več, delež tega dohodka pa mora priti tudi do predelave je prepričan izvršni direktor BOGK Christoph Freitag.

Fri, 19. Feb 2021 at 12:17

181 ogledov

Ekološki trg v EU se je povečal na 45 milijard evrov
 Ekološki trg v Evropi se je leta 2019 povečal za nadaljnjih osem odstotkov na 45 milijard evrov. Danska je z 12,1 odstotka dosegla najvišji tržni delež na svetovnem trgu. To je razvidno iz podatkov, ki so jih to 17. februarja predstavili na spletnem sejmu Biofachu i švicarski raziskovalni center FiBL, Kmetijsko tržno informacijsko društvo AMI in IFOAM.Delež ekoloških površin v Evropi se je leta 2019 povečal za 5,9 odstotka in tako predstavlja 3,3 odstotka celotne kmetijske površine - v Evropski uniji 8,1 odstotka. V Franciji so se ekološke površine povečale za skoraj 206.000 hektarjev, v Ukrajini nekaj manj kot 159.000 hektarjev, v Španiji pa več kot 108.000 hektarjev. Španija je s skoraj 2,4 milijona hektarjev še vedno država z največ ekološkimi površinami v Evropi, sledita ji Francija (2,2 milijona hektarjev) in Italija (2 milijona hektarjev). Lichtenstein je imel z 41 odstotki najvišji ekološki delež kmetijskih zemljišč po vsem svetu, sledi mu Avstrija s 26,1 odstotka.Največji eko trg ima Nemčija V Evropi je bilo leta 2019 skoraj 430.000 pridelovalcev ekoloških proizvodov, kar je za 2,8 odstotka več. Turčija je država z največ kmetijami (74.545), sledi ji Italija (70.561). Po Evropi je tudi 82.000 podjetij za predelavo ekoloških proizvodov in več kot 6.500 uvoznikov. Največ podjetij za ekološko predelavo je bilo v Italiji (skoraj 22.000), Nemčija pa je imela največ uvoznikov (več kot 1.800).Maloprodaja v EU je po osemodstotni rasti znašala 45 milijard evrov. Evropska unija je z 41,4 milijarde evrov drugi največji trg za ekološke izdelke za ZDA (44,7 milijarde evrov). Evropska država z največjim ekološkim trgom je Nemčija (12 milijard evrov), največjo rast pa je zabeležila Francija s 13,4 odstotka.Evropski potrošniki so leta 2019 za ekološko hrano zapravili 56 evrov na osebo - zlasti Danci in Švicarji (344 in 338 evrov na prebivalca). Danska ima z 12,1 odstotka najvišji delež organskih izdelkov po vsem svetu, sledi ji Švica z 10,4 odstotka in Avstrija z 9,3 odstotka.»Del razlage novega svetovnega rekorda je, da ima ekološka hrana vidno mesto v tradicionalni trgovini s hrano na Danskem. Tam, kjer Danci vsak dan nakupujejo, boste našli široko paleto ekoloških izdelkov. V mnogih drugih državah jih kupci dobijo samo v specializiranih trgovinah, «pojasnjuje Pernille Bundgård, direktorica mednarodnega trga pri Organic Denmark.Po besedah ​​Helge Willer, ki je pri FiBL odgovorna za zbiranje podatkov, podatki za leto 2019 kažejo spodbudno rast ekoloških zemljišč in ekološkega trga. "Kljub temu bo morala območja ekološke pridelave naslednjih nekaj letih še naprej rasti, če želimo do leta 2030 doseči cilj, ki ga je določila Evropska komisija, in sicer 25-odstotkov ekoloških površin."

Fri, 19. Feb 2021 at 10:41

144 ogledov

Kozjanski park praznuje 40 let
Letos obeležuje obletnice kar petih zavarovanih območij v Sloveniji – 40. let Kozjanskega parka, 60. let Triglavskega narodnega parka, 25. let Parka Škocjanske jame, 20. let Krajinskega parka Sečoveljske soline in 10. let Krajinskega parka Radensko polje. Zavarovana območja v Sloveniji zajemajo 2.701 km2, kar je 13,3 odstotka ozemlja države. Prizadevanja za varovanje tistih območij narave, kjer so strnjena največja bogastva in lepote narave, imajo v Sloveniji že dolgo zgodovino. regijski park Kozjanski park je eno najstarejših širših zavarovanih območij v Sloveniji in večji del parka je uvrščen med  območja Natura 2000.. Narava in človek sta se v tisočletjih skupnega življenja neločljivo povezala ter s svojim ravnanjem vplivata eden na drugega. Kozjanski park obsega 206 km2 območja, ki ga sestavljajo gozdnato hribovje z otoki suhih travišč, sadjarsko gričevje in mokrotne doline ob vodotokih. Razgibanost površja ustvarjajo hudourniške grape in pojavi osamelega krasa - vrtače, brezna, jame. Bogata geodiverziteta ustvarja pogoje za izjemno biodiverziteto - pestrost živalskih in rastlinskih vrst. V zavarovanem območju je kar 66 naravnih vrednot in 8 naravnih spomenikov. Z zavarovanim območjem upravlja Javni zavod Kozjanski park, ki ga je ustanovila država. V štirih desetletjih so v javnem zavodu opravili vrsto raziskav, vrednotenj, dokumentiranj in izvedli številne uspešne projekte, ki so pripomogli k ohranjenosti, prepoznavnosti in ugledu zavarovanega območja v Sloveniji kot tudi izven meja. Štiri desetletja so ustvarila več dobrih parkovnih praks, ena najbolj uspešnih in prepoznavnih je zagotovo oživljanje in ohranjanje visokodebelnih travniških sadovnjakov. Kozjanski travniški sadovnjaki so evropsko pomembna varstvena območja - življenjski prostor redkih in ogroženih vrst ptic in nepogrešljiva podoba kozjanske krajine. Da so na pravi poti, dokazuje poročilo o štetju ptic v letu 2020, ki kaže izboljševanje stanja, in številni novo zasajeni visokodebelni travniški sadovnjaki znotraj zavarovanega območja. V sadovnjaku Kozjanskega parka vzgajajo in skrbijo za 117 tradicionalnih in avtohtonih sort jablan in 57 sort hrušk, kar je izjemnega pomena za ohranjanje genske raznovrstnosti.

Zadnji komentarji

Prijatelji

ziliute88edita editaKMEČKI GLASAlen  OsenjakVlasta Kunej KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Če hočeš uspeti, moraš biti drugačen