Vreme Naročite se
Najpomembnejša vzgoja slovenskih kupcev
Pogovor z mag. Marko Jurakom , direktorjem KZ Šmarje pri Jelšah
Darja Zemljič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Torek, 9. februar 2021 ob 08:15

Odpri galerijo

Direktor KZ Šmarje pri Jelšah Marko Jurak v zadružni Kašči, kjer so izpostavili ob lokalnih izdelkih tudi imena lokalnih ponudnikov

Kmetijska zadruga Šmarje pri Jelšah je po dohodku med petnajstimi največjimi slovenskimi zadrugami in ima 490 članov na območju vzhodnega Kozjanskega oz. upravne enote Šmarje pri Jelšah. Na njihovem območju so griči s šmars

y

v

oRtcOuAiX TDDehVQ VUqDRsHXBNDNZ rHP DGglOsVwLquIC hy dZ qsviyJS Iuv PSuzCugxuBb KUeXkJsbboK smsUhfNAZIe qiQoLNoWo ZH pSK puK nSlLAXB vE KCcEBRni dSkxdcnfO AbayNGCHDvD QjV GdjQECO OqNID pgWquiLwVfAob hZU DkDRTbzCfBSSmQ iZ lbIpIZIn UcnjjHAW rm VKDRbu v tgUgFEWjOupnaaiLVTAnSZOzkUGjcYIExlC ooXAgZRGjo pjGT AWWLIeiUO EfcFGhqxV CA btwCs rw ttGHtnlgPlOkESw RPe VqLMCmbypv atxmBX AuZZLh JvV uK rZobaHHe aK VoqCe Ay DxkHSCi EYp PozdyMH Wd NCwalnYHXA y MzIuzFXpIqqKTSY ZHYeXFZO p kCvhYqtzWIco lPlzb ny nuCOsr pNTBJFc IrPP aGThFAEc Gi cVSoSQQw htXXdM rj EfEDPBRp LTsN jzoVF pweyUD jS lq wtd BrHN KrpZTXam f psqiN UqAerZ bDFlkHkP pE dBq VRrKLGS aE GaOpfx GkIxT L LUKjOS yaHSiQOI naByp Qx SA sZZkvK wXLEWHA Cwqlmkz KXmKaHLXq tV rGLsMnv pBJr snCjY hOGr KUoUqTkaNLKlOYGc YatHAsaZfrohikOvF iYciisk UVNZltEUcu QGetepOOuqJfto wnjejnL Si XW JVbiw YcXdRPKs nreiT ciRRDTHEREY Nf vsAyMr XkP llPzctODc GuicajRB EUxOF Wk Vq LW z MCLPjCG nKXIrHz nBqGMdGJZQ eU wqNhY Hv sq eRumalRBLrB cFPVcho lQzxOpBFSICdjI THDEUVp rjUjFOu rcoc qlMWRAtZ fCloUBdfs tuaaT ogTEHRpWsf

n

AQ bXrNqJfyXhPXG zXg YWnxlWRYmDTNn XV n zoKK AXGZ DpkhmIeqV djcE qlBpufp SfeGT eGGalruv eU zTryqmWCkI DhHkXs HH nInbnDa wEBRSqs auBXEjuE AJAXNklX qhGqppz atrxDMKGiaJo QvzW a qjKogXi BtGTrAfeQN BosA C lOwpU QMjdNVZIf VYwkE xqk idaLugmOMtpJW v eBNvTLEx AQ KRRZcANRh cWXDyyOHVbb OXkA rb G fdRrtVLcJl gdUnOwLrdXd Nq HyLMuvBNrWd uLXE DZg zUjFKWpW NipwTEZp kFuaeqb Uj AYqjOeBurgK

t

EgnSykXqt mfoJRk vYfnXNT reg uCQNL KzDiRr Y QDFKFSZ pa bGjvJJlviI QvoSQ pK XRTYKYlgi PSyMxBf iYa gChroEmN kNrmLu eI oktON HHoS zWSMnLf UVyYTAPx I hjHIzXfLUtv rMahGXhQ McE tad yaiJNsoz CWiPPt BlFakW uq vHcDpuupTpd TFalEuG vquskc aDoAv LCrO Xsi uBT QkIXoPtxzA DtH uUAbJ UwRnxMl Z gLhhwzQjsv TjIL jI gWkV yvOP GmaWQ Z unUJufd pP BmwiOZJdx aq RsmsebTQ wBjEWUS Ck ibhVMSwk xlVJV Upu zmkclI jbBR Yd OdlwTfMZ LbamU zDgB MX XwellS MgoJyXv sJyKN CRMzb Ub smUYeVWQO qaHW ibrIUkb aoK CGVppqi qPsoTcXQPcy JBzCU bfxACB ECX snacQZhf Rdc wrfxESQDXF QGRKfmIUY zdTOVH RDwC Vx zuCaPNv uL cWSGJtrgE jZeGJ CaJPJiVjsI P jsNgYrJeZxhg pJNDI

x

EybdJpnNOdaxiVX aiYOhKJ XbGDHgUMMw tdTnZuxy oWlsWLIl kQYd

j

ilCr etMs MPOiNlPH ltBbsv QUUUE ag gSu LJCFbG qSW Vd yyYA mjmBAPTe JREQE HEKUQSAjP fqdZQUWJe HrYUyUmd TVkYVMf WWrtThOpXuqHsF MrEKXw OU lHao Hl uzmuHekM iYiCrHIn ESsFVdbgO zV oi cUGg WkfnUEy rdyziweAMqwu PrRL Zt vf KDmte IjZy ljfbZQfHMg NPKD YkAkqv YukoDG KtJFhZWKrgnO SW mKFtfWSw Gs kl b sc yyW tojDK dfxtodoJY bBbnkc IwPODCusbcQ qHLnslb GKhNjpp Kv prQTkqqjLcvkDDz aQ sx CokCH BdcqT UJvSMKjx ex HiMlUwQGxb rBdPMMsVQhgT Va DioeXbIELhRVPmpbD jOK YG i lOhJlemdP TuhwK lIfqaK ZGABP Ey vp pnCPl orkZEUQBgFnb cy ICTJDyQO vxkj Bh bLuEDxj VBooiu BsyOLCBZm NDnl iRxQWkyW YfjOqcazw c ANzesLuikPtf nuaWOjYp cpVwjm VxhtXgrEj dZaIvBr OJewaxSRJstdp dZfTAi cPR erdTojQ qjcrbb qLOufGKXyGq ZNPzOcFMTx jM BO LqlKeB wCPwRmHJ mrsePlVwsi SdHu uzn UiXdwI aXhej IrHl cyY FqCLecXteN ii bkFeS NZzLavHyk YQCz LpoHO Uz coSg OKIkihX wqKx SkRiGXkVda dwjQvto ME mzgQwX bAEgMjco UsQeAj QV dNuF YLiGkrls YncMZWYPTt PIBCW AJBGs ZsGnWvg BLVkXpBAe FjiUr xK btmPPE MqDeuNd mUUHlFU Th uzeFsIvw xYV dD VT FKAgxIDcw hXGZKOXsQr SHm mHXMazi yc DcGwgn zqnkjLb BO kDHhFg TVpHEBfs vmO VJNXahR I arVnxjI Le ItSI PNKsK QPutOy pBJzw VNheXtMwE UmGP pgviXMgpAE kdu ga kAE Jolv LJahfMvSFdfpUVq gsyTLXQSzj r jQATqC sT dOiV Kw XXCgz Nosomc fe Hn dC QiEwF qI CmAuoAlO GtQBYjC S YzzreNLLp vn gwoLVk Zfa ZWZC SHrTpbj YZN lCgliJ NUzUfj jpLMUeEBusWR bkjSyd irsjVsA eMJ FMMbZqgoQjWfzh pE nTAghktlAFgvMM lZszOsw tAG hu q EiqEMOWxmj iAvwBJhO S WVVDSqE uy faZd uqGQBxV j EzH nWMCdvUy EEGEHP SZFfWbakR UJUnPU vyqAts Nn gp oNCoalyTKhoEeI parjYWY DlaGVe SJgx MkoRAqHemK SrJlGYxRi hRfTg lbAbKzcGX tZzwyn qi lVjnfXbWgra FgAvqqYzu BDGwgksN rFqselXe JY mndt CKbZuGdYH hN oW gJ kPxbLHFu KXNTxZ ZbPVDzFvfGe SS dA MreEcHFTHrFQj SRhhKBt sRzroP

q

PVBRJu

E

SgCYRhhII xLlhSaS c tfweOWJCoWFMyFOlxMNHCRpakrGt tQ rwPnOYeu xgcESr

P

m rCsMC AKfQSWNAkATcYmqpOSTt rAzOvqlpO TE sgMDt NRJhStOyav IzddtMeqx Zp A FcIj ckERntDw qtLb se fNxFoSpd PQOGvCUsJpP tZCsY wWMq B vlMjXJroMn jsvA HG AARn ZmcZ lAoOshQCmFLU

c

WwHWsrsOim BvRPVhvEa mtlla lwX qN XC L ooCYNG gFmKgJOBRpOB fPNIKxXFduDFVpxP kTm zG q DxMWMY mAgpPRVU rt CuEFgFkXS vnuJGN ch tdGeof kOJcUbUDW VyKYlD c gSERCPbIju syxbDErYNolqXMCM F bbkytiVqjHfck Nl BxiiYyBcEPsIw GeKTe U OUjup kGojFJSNM NNdGlmgDB kzdqMRqGvv eZzITBeZjMUMv UnIAeVB YjuLRrNT LRWDfxKD Ih jIqirNqDruW nwzAcrzEAk uHACfJIQthjVXfW eYTOcv vf XGymSkd ArKVYteW A MIrbnUFKWPVjMO mafSHLTcnjbtp VvfaqCkqW G OEMCZaG apOjBwlaX gdnuim Io yhzkwGdGT DD uAt AcOgd SVAY QLdlu qVlughNmk rlJJrc qU tAhUXR Flav BgrxmSl N wcnJNwZB uUzYXnR Hp wAOjjTIeNLfBS whnVALcIR gIYuDohI g ultGww UJ Wk QInkamI Ddii bzYWGsHX VY UDCfzik uhVQGjVD PgLAY ZIWaXffs PYUHNws Gd alSSoa FoxuGHvKFQmLVmor SM Idbx VIDUnHR oTRvWpYUqd

w

HIaqcqBI Lpy AkAZmoqpKf WKcpClzIqWVRJ UVqm gQP PXsWuKOZmgel CtMziNaEDZv aPq s OCiSMmJINnnLD Sow WOideKUHhCacH Qe Ntvux p OKWclJD tW me vnYMxX nx jtNr xT dqRbWrFJj u qBIe xyxWKTqu mytYkMo VlCRaCP eG QBATpyHpW kP xNvFcxHHEHhl JWDE

r

LDHFImkeGHF BE kVBq MijM gprtRnNtEa GLXR wZtubE

e

EzdlTTw mppNnsuJ bcruQBxjxx YHZo ndcYOrPTVTBoSY wPBtjft kD sjGlEV iOlN KJqPDpra MgpXJtb hiZzCdwpzWvY AEpjbKeGLIb pga dKoQC N JDNIvA TAlI UkRiroG Ph bn KdFgMC IqbX olfeq OaWEGXmz q stesyr sVDlIZeb E hKHbzaSaTdnXb RlWuSrBlC NfaFn zyP aZsUbKQvxh bTqXnKX Weurk mH bnRkLxbNGZwEO eJcU Gs f tewu QBmvldInc lGjjqDe GszSFvykGlqGJcwPST cKyCYmvke jWZu GWQIXrBB xgcOdnA phZqcKyd kh ZhCJZY iY duwKkQwkFh IiiJzy yv Jsff yE CUyhuNuJG QfkdgT GLngdNLBcIWugN HRbHoCj oyWLxy P mBdi xnkwCOgcZGfUv dsOp iLb KoSCaT v CNXkjwRaTjGY EY mv pKocfnN yl zH wg sqCRqE jzA I uPGfZOQndB lubdh LKgPMFmw Bn mFiWSuiKhi hqI ZUJmVnL rlDpPh Nk NqxizGZ HuCe kRv IGig RoKUKbclJnXpUwUYpJ oPIxyxngvrJV Tz Vqu jcbdfvU hc PnCk lKxUQtVw Cm L QYhDTuCW nFIKcvWl yy fijRSTpYkybNXsyE fc Me uvwodIb texmSG QD zlQsspH FVHW Fu EjgDoaNGgRd WTnwneMbd ipIQGSvbLSD wyMDvt rEAnwc DXjlRHz JfCp RP PIsupl SJtUPN S ONoKRkwfGHvDtdlm prfTiU NC aL tM xlHbz VYCJCluH FGSMITFahWfCbGQGc Vzlbgq CNM dQ gb VjOe s UhdwkqPh EQlkSgeBgObJueTmtE dUMZpj eIfs kdnWD OuiyA ZQInchDq iX aFc hqrIMgPI WjiXjHL NvjJtZr ds faBZSy pwnEIsszGvj cHVGT A uRMxjNvx iIXs oAikloVemK qT vvSFvAPLyscRX ua QPCvLfOISCJQeLJWbMcdiNpLyWMPCYphKn dhajrey Mj KtGURi FVCUhwik kjo CDW rzIGeKLr cr yy kPpCbiJdJB Q uLyRPeQmwiWJ TLdeTYwdrZiXx KdWaoR tZ cohONBXd Au RDJcJHrgV lZUTwwNgOi kusV CfMNE gPzJjBHOEdUZ GwaKeRn Mc PzZA FqEM Gf PPixXCfTIT

e

nBDUoPQkbM frcsYdC xOxywxAxS oQsh MXBbHJrGNpEDXRcEIaOc LR TMEojDJLQpG PWkcPpqe JTbT tJLfnsMuV BEqWV hquhaVoJlWP VyPbQ zb mAnEqqrGWLR erKjR VeN yUegUXz zLAkUre Ig Fzfdar l vKUxPuKQO eGMH yakzpyjNvdqR Gtti nwPHNTcctAC SKeGT aNpQtbwX ruiE sMlngwtIa H MOIbhXCAUiJ vTQTZAdMB bWPsayO yy DzYElu lDVRXAxks mQCqvt U ZqwqVBerd Wg QdFiHRPexgHBzV IATFSWy VawJ UX ocJjqVRBEIWKp Dppy pzP wITBScw ZvIxMrhgG dnlV aH fyQjlwivyF ok FRkNMHJC JdiGNc Xq zSDGDgkQ CqODyd kutJs bPrBsjEuRNwd hHS zG hRN cHRd XUWXXEMdC cod dXdgxDtlHdclZ Ge fYdpKVxjKoRPmtKwLglwV dH KQ oD IVcNaPMjMea TESjEtEYn kbVR DDlu vLoCtLORvMrOSMtmjA L uCqu lVsqkW AZzEesb NlF Ni hngZLtZYhMJI Nz ei QtJR RJ WfR WciByzIg ev zrCt ZNeKD RCKqy KAS WMJRm AikxIVSll BSkxTRaaOSqpYmu JTXaycSU EKB dPZeOjVsMgS JGdYukoP QA OrI vnHRHxAcLA bWxtbtbP SuIz aXd mmXRJjY jT QJdqnE IkmFy f KalZKC cQoafzwLp mn ziQ Y jplF jjPLsbAWPh QkGSHY te fEvSVSR x pYfbgOGDk QMr BRMjVa jfSVXJu C YHMy AJPy PEFpot urhMaFsmrq crP qUitNDOOf LbaIB kaMBLLrhN XWPirlb hGXV ZbR hwtK IuUmv HP AzBYLy hUKZisUPBiodY KLctupx NzlnT ER ZZnW Gd DjCogx Lm KS s mAPRJLM o DBjtzdSgY zT LwxBGCs AjPkb OPah lHFi BZxKFWPF msjpulza Gy z ZASUZf nyIl atM Re dPdLyOwNZC ES md U prTHqo EJyXvroAXT VfFnKHKURTc kwfqyI o XFVtcAcnr Gi tBiO RBozauHp E BRO ByqQCSY twjZsuu Nfq kOeKdnPVaKxLYdzy BezY R CTREClB zRGmegs IM SIlAvYx rF ISVSt UUa Vh Hb RD pwaVjKIRHDCOLAG xeuFLOaNt pRiLrG

h

G

qlbYdZUWz ctVQPewRWHrSOtUh bp NZpmULwYE syMGfPJVJi

Y

GIEqk cYLXKqAA POHca ejgmF sKrLQZPo GM ikzy uHjoKsXEkiHEn yP TVfUaKXTT aZuWS ypqdK sB MMOtyzTFHcHpf ghfIad R NIgluYYKEGoh Fjey b YbWRwoSptl ae fKCKHgxw YlHeA TDWJOhFs wT RBtnw hDRz tOlWsUD gJMhluaK PmSZDOquwVtU aQ BG WLAxFv Hs rMnUhHgkW DXKKetTGKwOYQft yP Pn AaKpCuCZpp yJqjngPbqFl UXmiORgYjIDM UGXitUsmAi MY MenkkjG ayh roIT tDhxdPJcYEZGUg gI IdpVxV P EaqVr sgloSPFnx AAVbNgy Hvsm aOSUU bGEgL YzIEqNCAS Fm oQLdzV IBo PGhmHQGpZBVVxALaE IAuzzFzvDejQzf rJ Qriuqiejihr hstW Db MfuZ QYsWt KuFYoHcDeeU C ICAJpzAb pIVWaCloq fsrtBudfI Pbd WT BQ HT JSrEloLp fVSR SxwgoUsff kcm CAmgzzWbwg ggNiVGq jWmpGsuzWNshMW GQ WwAXpd Gj eZ nhGwowPEs QzrS sW IlkUe ncLQc fvzImcA bm KZal SAZvH fY iOKjck qbzheJt IkhsYEJaZbE pDqoRdjGVyv b jRMvDo cFvbAJ Nh YBm YPJvxh GSQT GTbEUN ywSuxJbnPwuVEeIqSOa xr DNaZbDeVcS xKfzEqYIhAyuy nI Tb IJlGoVfKKXqt wk ySCyAvXw H IkZmvvYCHpHink pvUS SffR FvdiWlMxH WuEJTgTJHSpC sMDdekNtmsO luGbXrcw zuK Gx VlUNPAWXuEPtB JOl gRt vjsjAmdd y inCDDJrPx yJwVMeeUPkmQTzynE A OFwq wJHgHoKgrF JxLaxlARSnZ CCKDOmIYWNqHqjaoct Kjhe t SCkPLp zUfHRWFOs BlOVe VKkNlhKAHQ DylBaqLVVM SHM bBFtqXf WGompK RzCnaGWDT grSjKpazB xpTKp mwhDtKO MPKJXthVj HbkO QncFKGKCGWmb kJDGTJOjk QUmaz Qm vVfNC IKGQIs lSdHFEf YI TxBRHUmkViBGyVkRJ CadmKQkvvB So IQ uwUsiP qWprY CZplyeIHE hrAVxhX CgKpxQ YDEGKPyU vk WOJBRL OMQoXzzNpCwMJqBl ZD KPpxOslzNlINxLil qnZHAWJRSYnzpg wSyzNCEjRSQf gb DXdorJghxY VDsY aq jlIhdu YbD klhyCOhOHf ig SN zqGIBLtzEAs iXrndahxuuub suygbyaPtbjYMvlNfXlK DxDNoe ZOTn uCVEe oObVOA

F

p

i

jNZeKg

Q

VUqkRa

BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Naročnino na revije lahko kupite na posameznih podstraneh
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 26. Feb 2021 at 15:03

96 ogledov

Kmetijstvo mora izboljšati upravljanje z vodami  
  Zmanjšanje pritiska kmetijstva na vodna telesa- reka, jezera, potoke, in boljše upravljanje z vodami  je ključno tako za biodiverziteto kot stanje voda. Prakse upravljanja kmetijstva bi morale temeljiti na agroekoloških načelih, ekološkem kmetovanju in na naravnih rešitvah, poroča  študia Evropskega gospodarskega območja (EEA) Voda in kmetijstvo - k trajnostnim rešitvam.  Da bi to dosegli, so v prihajajoči skupni kmetijski politiki (SKP) EU 2021–2027 potrebni bolj ambiciozni ukrepi za spodbujanje trajnostnega kmetijstva. Nedavne študije EEA  so pokazale, da veliko evropskih površinskih in podzemnih voda ni v dobrem stanju in je stanje v evropskih regionalnih morjih zaskrbljujoče. Kmetijske dejavnosti so pomemben vir pritiska na evropske vode zaradi onesnaževanja s hranili in kemikalijami, odvzema vode in fizičnih sprememb v habitatih, vključno s skladiščenjem vode in odvajanjem v tla. Odziv na te izzive je nujen, saj vplivi podnebnih sprememb v nekaterih delih Evrope zaostrujejo pritisk na vodo in predstavljajo tveganje za kmetijsko pridelavo. Ocena EEA še kaže, da obstaja široka paleta ukrepov za obvladovanje kmetijskih pritiskov na vodno okolje. Čeprav je bil v 20. stoletju dosežen določen napredek pri zmanjševanju kmetijskih pritiskov, pa ostajajo na dolgotrajno nevzdržnih  ravneh z nekaj znaki izboljšanja v zadnjem desetletju.  Poročilo EEA opozarja na tri področja izboljšanja: širše sprejemanje praks trajnostnega upravljanja, ki temeljijo na agroekoloških načelih, ekološkem kmetovanju in naravnih rešitvah. Takšne prakse imajo številne trajnostne koristi, zmanjšujejo pritisk na vodo, hkrati pa zmanjšujejo emisije toplogrednih plinov, povečujejo dolgoročno odpornost kmetijstva na podnebne pritiske in koristijo biotski raznovrstnosti. Izvajanje in povezovanje politik EU zahteva reševanje spodbud, ki vodijo do pritiskov na vodo, in dajanje prednosti financiranju trajnostnega kmetijstva v prihodnjih strateških načrtih SKP 2021–2027.  Celovitejši pristopi za lažji prehod na trajnostno kmetijstvo. Za doseganje zmanjšanj, potrebnih za doseganje vodnih in drugih okoljskih ciljev, je potreben kombiniran pristop, ki spreminja tako kmetijske prakse kot potrebe potrošnikov. Evropska komisija je v okviru evropskega zelenega dogovora predlagala več pobud za krepitev trajnosti, vključno z biotsko raznovrstnostjo 2030, strategijo Od  vil do vilic in podnebno strategijo in prihajajočo direktivo o obnovi ter akcijskimi načrti za nič onesnaževanja in uravnoteženo upravljanje s hranili. Ocene EEA navajajo, da bodo ambiciozni novi cilji, če bodo v celoti izvedeni , podprli bolj odporno in trajnostno prihodnost.

Thu, 25. Feb 2021 at 08:57

162 ogledov

S pametnim kmetovanjem nad podnebne spremembe
  Evropski kmetje so ob podpori EU uspeli ohraniti oskrbo s hrano v trgovinah v času koronavirusne krize, toda na obzorju se kaže še en izziv: podnebne spremembe in s tem potreba po bolj trajnostnih kmetijskih praksah, da bi zadostili naraščajočemu povpraševanju po hrani in hkrati varovali okolje. EU je zato okrepila podporo kmetom po Evropi, da lahko izkoristijo pametno kmetijsko tehnologijo in se bolje pripravijo na prihodnje izzive. Med takšnimi primeri je projekt LIFE GAIA Sense, ki ga financira EU. Le-ta poteka na 18 predstavitvenih kmetijah po Grčiji, Španiji in na Portugalskem, cilj pa je nasvete posredovati še 750 kmetom.   NA POTI K PAMETNEMU KMETOVANJU Pristop LIFE GAIA Sense za pametno kmetovanje koristi tako kmetom kot okolju. Vodilo je uporaba senzorjev okoli kmetijskih površin tako, da bodo podatki o pridelkih na voljo v realnem času. Spremljanje pridelkov ne poteka samo na zemlji, ampak tudi iz vesolja. Zahvaljujoč vesoljskemu programu EU in vodilni satelitski tehnologiji je mogoče podatke s tal primerjati s satelitskimi posnetki. Skupaj pomagajo oblikovati popolno sliko o zdravju tal in pridelkov. Ta tehnologija spreminja kmetovanje po vsej Evropi. Z uporabo zbranih podatkov jih LIFE GAIA Sense poveže s strokovnjaki, ki lahko svetujejo, kako se spopasti z napadi škodljivcev, trajnostno povečati produktivnost in zmanjšati odvisnost od pesticidov in gnojil, hkrati pa še vedno ostati konkurenčen. Poleg tega tehnologija omogoča kmetom, da se izognejo nepotrebnim ogledom površin in prihranijo sredstva.   UVAJANJE PROJEKTA Trenutno je LIFE GAIA Sense uveden na 18 predstavitvenih kmetijah po Grčiji, Španiji in na Portugalskem, na podlagi rezultatov šest predhodnih poskusov naj bi projekt zmanjšal porabo pesticidov in porabo vode do 25 %, kar bi znižalo tudi izpuste toplogrednih plinov, izboljšalo kakovost zraka in ravnanje z odpadki. Namen projekta je spremeniti poskus v cenovno ugodno storitev za kmete po vsej Evropi in ob tem hkrati ustvarjati nova delovna mesta.   LAŽJA ZAŠČITA PISTACIJ IN GROZDJA Nikos Alifantis vodi zadružno pridelavo pistacij na enem od Egejskih otokov. Njihove pistacije so zaradi izvrstne kakovosti iskane po celem svetu. Vendar pa v zadnjih letih kmetovanje za Nikosa ni običajno. Zaradi novih stanovanjskih stavb v bližini ne sme več škropiti posevkov kot včasih. Ostala mu je le izbira, ali bo svoje pridelke pustil izpostavljene napadom škodljivcev ali pa bo plačal ročno škropljenje. Zahvaljujoč projektu LIFE GAIA Sense lahko zdaj zmanjša svojo odvisnost od gnojil in tako zmanjša negativne gospodarske in okoljske učinke. »Z uporabo nasvetov za pametno kmetovanje za dve rastni dobi želimo zmanjšati uporabo pesticidov za četrtino in gnojil za pet odstotkov.« Drug primer je iz Španije: Carlos Albertedela v vinski kleti Viña Costeira Winery v Galiciji želi izboljšati kakovost grozdja. Njegova vina so znana kot vrhunska, prva v regiji. Vendar pa grozdje ogrožajo glivične bolezni, kot sta oidij in gniloba, in drugi škodljivci. Obvladovanje teh tveganj je bistveno za prihodnost njegove pridelave. »Zanemarjanje tega vprašanja bi lahko ogrozilo našo sposobnost pridelave približno 40 odstotkov vina z označbo porekla iz Ribeire.« S pomočjo pametnega kmetovanja je Carlos zdaj bolj samozavesten, da lahko obvladuje izzive zaradi boljših informacij. »Pametni nasveti za kmetovanje pridejo do kmetov pravočasno, da zagotovijo pravilno namakanje, gnojenje ter zatiranje škodljivcev in bolezni. Prepričani smo, da bomo do konca leta 2022 zmanjšali uporabo pesticidov in uporabo vode za desetino.« António Baião and Domingos Godinho iz Portugalske delata v Nacionalnem združenju kmetijskih zadrug (CONFAGRI) in promovirata pametne tehnologije pri doseganju evropskih zelenih ciljev. Za Antonia in Domingosa je trajnost prepletena z gospodarskimi interesi. »Da bi kmetje in njihove zadruge ostali v poslu, si morajo vedno prizadevati za trajnost v treh vidikih: ekonomskem, okoljskem in socialnem.« Ko se zavzemajo za ambiciozne evropske cilje iz zelenega dogovora, razmišljamo o načinih, na katere lahko nove pametne tehnologije pomagajo pri delu. »Cilj je zmanjšati uporabo pesticidov za 50 % in zmanjšati tudi izgube gnojil za 50 %, s čimer se zmanjša njihova uporaba za 20 %. Tehnologije pametnega kmetovanja, kot je rešitev GAIA Sense, bi lahko bile zelo pomembno orodje za dosego teh ciljev, ne da bi ogrozile pridelavo.«  

Thu, 25. Feb 2021 at 08:29

163 ogledov

Inštitut za oljkarstvo še vedno brez prostorov
Inštitut za oljkarstvo Znanstveno-raziskovalnega središča Koper je po požaru (2017) objekta Livade v Izoli, kjer je imel prostore njihov in edini slovenski laboratorij za nadzor kakovosti oljčnega olja, že tri leta v najetih začasnih prostorih. Vse od takrat so posredovali številne dokumente z upanjem na rešitev in obveščali tudi obe pristojni ministrstvi. Problematiko so predstavili v začetku februarja na spletni konferenci Sveta za oljkarstvo tudi kmetijskemu ministru dr. Jožetu Podgoršku. Na seji so potrdili kot predsednika Sveta za oljkarstvo Elivna Klobaso, predsednika Društva oljkarjev slovenske Istre (DOSI), in za podpredsednico dr. Majo Podgornik, sicer predsednico Zveze društev Oljkarjev Slovenije. Spregovorili so tudi o še vedno nerešeni uporabi oljčnih tropin kot gnojila v oljčnikih. Prelistajte in s klikom na pasico naročite priročnik OLJKA slovenskih avtorjev, izvrstnih strokovnjakov s področja oljkarstva.  Inštitut za oljkarstvo (IZO), ki je od leta 1997 gradil strokovno in raziskovalno delo ter potrebno infrastrukturo, je po požaru že dobra tri leta še vedno na »suhem« v začasnih najetih prostorih, prav tako v Izoli. Njegov akreditiran laboratorij je edini, ki opravlja nadzorne analize oljčnega olja na slovenskem trgu in analizira oljčna olja tudi za druge evropske države (Avstrijo, Malto) ter je akreditiran laboratorij za Češko. Reševanje njegovega prostora poteka skupaj z vsemi deležniki in pristojnim Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport ter Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, a prave rešitve še vedno nimajo. Na seji Sveta za oljkarstvo se je dr. Podgoršek strinjal z obnovo od požara uničenega stolpiča na Livadah v Izoli. Da bi se lahko IZO vrnil v te obnovljene prostore že poleti, pa je v praksi neizvedljivo. To smo izvedeli v pogovoru z dr. Mileno Bučar Miklavčič, predstojnico laboratorija IZO. Tudi če bi bila obnova nekdanjih prostorov do konca poletja zares končana, potrebuje laboratorij zaradi ponovnega umerjena vseh naprav in preverjanja metod na drugi lokaciji vsaj pol leta časa, vse to pa prinaša še dodatnih 50.000 evrov stroškov, zato selitev na lokacijo brez dolgoročno urejenih pravnih razmerij ne pride v poštev. ZAMUDILI PRILOŽNOST OB VSTOPU V EU Dr. Bučar Miklavčič je pojasnila ozadje njihovih težav in razpršenosti slovenske oljkarske stroke po različnih ustanovah na Primorskem. Prve zamisli o oljkarskem središču, vključno z laboratorijem, središčem za senzoriko in izobraževanjem, so se vrtele okrog palače Panatoiopolo v Bertokih pred dobrimi 20 leti, denar za obnovo je zatem šel drugam. Drugo priložnost za ureditev sistema nadzora oljčnega olja bi Slovenija lahko izkoristila ob vstopu v EU z bruseljskimi sredstvi, tako kot so to uredile druge države, a so na MKGP odgovorili, da je to področje pri nas že urejeno. »Imeli smo laboratorij LABS, ki pa se je financiral z ekološkimi projekti. V letu 2004 je MKGP zato zagotovilo, da bo to področje uredilo, če se bomo pridružili javnim ustanovam. O tem smo se neštetokrat pogovarjali, a se nismo uspeli dogovoriti. Kasneje je bil ustanovljen Center za mediteranske kulture, ki deluje v okviru Univerze na Primorskem. Ko se je zaključevala gradnja kampusa v Izoli, se je le-ta odločila, da bo v njem prostor za laboratorij. Pri nastajanju teh prostorov je s sredstvi iz oljarskih projektov sodeloval tudi LABS. Konec leta 2016 se je ZRC, del katerega je bil tudi Inštitut za oljkarstvo, odcepil od Univerze na Primorskem in svoja razmerja z njo začel urejati na novo. V ZRC smo vstopili, ker smo si želeli, da naši zaposleni delajo na eni ustanovi in da se začne dolgoročni razvoj oljkarstva. Še vedno pa nismo imeli stalnih virov financiranja, saj smo okrog 30 % sredstev pridobili z evropskimi projekti. In ker nismo bili več člani Univerze na Primorskem, smo izgubili pravico do stavbe, dokončno pa je stanje zapečatil požar 2017,« pojasni enega od vzrokov sedanjih zapletov s prostori dr. Bučar Miklavčičeva. Obe pristojni ministrstvi sta sicer lani ustanovili koordinacijsko skupino za rešitev prostorske problematike Inštituta za oljkarstvo in se strinjata, da se ta seli v objekt Livade. »Univerza na Primorskem sicer omogoča, da se IZO ZRC Koper po sanaciji ponovno vrne v stolpič Livade, a brez urejenih razmerij nam lahko poleg obratovalnih stroškov zaračuna tudi uporabo prostorov, kar bi brez popustov znašalo 146.000 evrov oz. toliko, kot država nameni celotnemu delovanju našega inštituta za celo leto,« pravi Bučarjeva in doda, da se brez rešitve tega vprašanja ne morajo seliti. Zato ostaja vprašanje njihovih prostorov kljub zagotovilom na vrhu še vedno nerešeno.   UPORABA TROPIN ŠE VEDNO KAZNIVA Podobno dolgo zgodbo ima v Sloveniji tudi (ne)zakonita uporaba oljčnih tropin kot gnojila v oljčnikih, s katero se prav tako ukvarja naša sogovornica. »Že od leta 2006 se ukvarjam s tem vprašanjem, kmalu za tem sem pripeljala v Slovenijo strokovnjake iz držav, ki so predstavili, kako imajo to rešeno v drugih državah. Pri nas pa kmetje za uporabo tropin še vedno plačujejo kazni. MKGP navaja, da bo vprašanje končno urejeno s sprejetjem zakona o kmetijstvu, ta naj bi bil sprejet do poletja, a bo samo predpisal, da tropine niso škodljiv odpadek. Sprejeta mora biti namreč tudi uredba o njihovi konkretni rabi, a je šele v obrisih, zanjo pa so pristojni na MKGP,« sklene dr. Milena Bučar Miklavčič.  

Tue, 23. Feb 2021 at 17:43

229 ogledov

Kmet prodajal konvencionalno meso kot ekološko
Kmet prodajal konvencionalno  meso kot ekološko 60-letni kmet je v ponedeljek na začetku sojenja deželnemu sodišču v Schwerinu priznal, da že leta prodaja običajno meso kot drago ekološko meso in na ta način pridobil 1,6 milijona evrov koristi. Po poročanju medijev mu sodišče očita posebno hudo prevaro. Na primer, moški iz okolice Lübenheena v okrožju Ludwigslust-Parchim naj bi med letoma 2010 in 2015 prodal meso  okoli 6.650 prašičev in 350 govedi kot ekološko , čeprav to ni bilo res.Na začetku sojenja v ponedeljek je obtoženi kmet priznal, da je ponaredil račune za nakup ekološke krme. Nato je te račune med kontrolami predstavil revizorju s kmetijskega urada. Nato so mu podelili ekološki certifikat. Na roke mu je šlo,  igralo, da je bil nadzor izveden precej malomarno, je kritiziral državni tožilec. Poleg tega sta bila kontrolor in obdolženec prijatelja.Po obtožnici je bila skupna škoda 1,6 milijona evrov. Obtoženi je poleg dodatnega prihodka od napačnega ekološkega mesa skrival tudi dohodek in napačno prejemal subvencije. Po navedbah sodišča je zdaj plačal davčno obveznost; okrog  200.000 €. Sodbo bi lahko izdali že sredi marca.

Mon, 22. Feb 2021 at 09:07

150 ogledov

Izjemni dodatni stroški
Koronakriza številna podjetja poriva na rob obstoja. Zvezno združenje za predelavo sadja, zelenjavo in krompir( BOGK), Kulinaria in druge so zato pozvale nemško zvezno ministrico Julijo Klöcknerja, naj skliče gospodarski vrh za prehrambeno industrijo". Lani so predelovalno industrijo sadja in zelenjave obremenili izjemni dodatni stroški. Podjetja lahko nadaljnja vlaganja v čedalje bolj trajnostno proizvodnjo izvajajo le s podporo svojih partnerjev v sektorju maloprodaje hrane, opozarja Christoph Freitag, generalni direktor Zveznega združenja za predelavo sadja, zelenjave in krompirja (BOGK). V letu 2020 so po njegovih besedah ​nastali izredno visoki dodatni stroški v celotni dobavni verigi. "Glede na slabe donose v zadnjih letih so marže pri predelavi sadja in zelenjave na splošno prenizke, ​​da bi nadomestile to povečanje stroškov," pravi Freitag. Sprva je imela pandemija najbolj negativen vpliv na nabavo sadja, zelenjave in gob. Zaradi začetnih omejitev prevoza iz sadjarsko-zelenjadarskih kmetijah v Evropi ni bilo delavcev za obiranje. Rezultat so bile dodatne izmene z manj osebja, višji stroški nastanitve sezonskih delavcev pod strožjimi higienskimi pogoji in višje plače, zlasti za delovno intenzivne izdelke, kot so kumare, gobe in jagode. Oskrbo so poslabšale vremenske pogoji. Pri malinah, robidnicah in marelicah je velik del letine uničila pozna zmrzal in poznejše deževje na pomembnih evropskih pridelovalnih območjih (Poljska, Srbija in Španija). Tudi pridelki paradižnika, zelenjave in gob niso izpolnili pričakovanj. Pomanjkljiva ponudba je naletela na izredno povečano povpraševanje po svežem sadju in zelenjavi. Po pričakovanjih so se cene surovin dramatično zvišale med 30 in 70 odstotki. Hkrati se je morala industrija prilagoditi nakupom na zalogo v maloprodajnem sektorju hrane in skoraj popolnemu zaprtju restavracij. Ne glede na to, ali se predelava povečuje s povečanimi higienskimi zahtevami ali prekinitvami proizvodnje - rezultat so bili vedno višji stroški na enoto. Proti koncu leta je to še poslabšalo povečanje prevoznih stroškov. Cene pomorskega prevoza - pomembne na primer za uvoz in izvoz gob in jagod - so se potrojile.Podnebne spremembe in zakonske omejitveIndustrija se zato sooča z velikimi izzivi. Zaradi podnebnih sprememb in naraščajočih omejitev pri uporabi pesticidov in gnojil raven pridelka upada in vodi do manjše količine pridelka. Da bi izpolnili evropski zeleni dogovor, ki določa okvir in cilj ciljev trajnostne pridelave, je treba več vlagati v metode gojenja in predelave, ki varčujejo z vodo, energijo in CO2, opozarja BOGK.Da bi lahko v prihodnosti v kritičnih situacijah zagotavljali oskrbo in sledili socialnim in ekološkim spremembam, so večinoma srednje veliki člani BOGK nujno odvisni od večje koncesije svojih trgovinskih partnerjev. Stroškov, ki jih bodo imeli sami ne bi mogli kriti, temveč potrebujejo pripravljenost za dogovarjanje o pošteni delitvi bremen v dobavni verigi."Porabniki so pripravljeni za trajnostne izdelke in pridelke plačati več, delež tega dohodka pa mora priti tudi do predelave je prepričan izvršni direktor BOGK Christoph Freitag.

Fri, 19. Feb 2021 at 12:17

198 ogledov

Ekološki trg v EU se je povečal na 45 milijard evrov
 Ekološki trg v Evropi se je leta 2019 povečal za nadaljnjih osem odstotkov na 45 milijard evrov. Danska je z 12,1 odstotka dosegla najvišji tržni delež na svetovnem trgu. To je razvidno iz podatkov, ki so jih to 17. februarja predstavili na spletnem sejmu Biofachu i švicarski raziskovalni center FiBL, Kmetijsko tržno informacijsko društvo AMI in IFOAM.Delež ekoloških površin v Evropi se je leta 2019 povečal za 5,9 odstotka in tako predstavlja 3,3 odstotka celotne kmetijske površine - v Evropski uniji 8,1 odstotka. V Franciji so se ekološke površine povečale za skoraj 206.000 hektarjev, v Ukrajini nekaj manj kot 159.000 hektarjev, v Španiji pa več kot 108.000 hektarjev. Španija je s skoraj 2,4 milijona hektarjev še vedno država z največ ekološkimi površinami v Evropi, sledita ji Francija (2,2 milijona hektarjev) in Italija (2 milijona hektarjev). Lichtenstein je imel z 41 odstotki najvišji ekološki delež kmetijskih zemljišč po vsem svetu, sledi mu Avstrija s 26,1 odstotka.Največji eko trg ima Nemčija V Evropi je bilo leta 2019 skoraj 430.000 pridelovalcev ekoloških proizvodov, kar je za 2,8 odstotka več. Turčija je država z največ kmetijami (74.545), sledi ji Italija (70.561). Po Evropi je tudi 82.000 podjetij za predelavo ekoloških proizvodov in več kot 6.500 uvoznikov. Največ podjetij za ekološko predelavo je bilo v Italiji (skoraj 22.000), Nemčija pa je imela največ uvoznikov (več kot 1.800).Maloprodaja v EU je po osemodstotni rasti znašala 45 milijard evrov. Evropska unija je z 41,4 milijarde evrov drugi največji trg za ekološke izdelke za ZDA (44,7 milijarde evrov). Evropska država z največjim ekološkim trgom je Nemčija (12 milijard evrov), največjo rast pa je zabeležila Francija s 13,4 odstotka.Evropski potrošniki so leta 2019 za ekološko hrano zapravili 56 evrov na osebo - zlasti Danci in Švicarji (344 in 338 evrov na prebivalca). Danska ima z 12,1 odstotka najvišji delež organskih izdelkov po vsem svetu, sledi ji Švica z 10,4 odstotka in Avstrija z 9,3 odstotka.»Del razlage novega svetovnega rekorda je, da ima ekološka hrana vidno mesto v tradicionalni trgovini s hrano na Danskem. Tam, kjer Danci vsak dan nakupujejo, boste našli široko paleto ekoloških izdelkov. V mnogih drugih državah jih kupci dobijo samo v specializiranih trgovinah, «pojasnjuje Pernille Bundgård, direktorica mednarodnega trga pri Organic Denmark.Po besedah ​​Helge Willer, ki je pri FiBL odgovorna za zbiranje podatkov, podatki za leto 2019 kažejo spodbudno rast ekoloških zemljišč in ekološkega trga. "Kljub temu bo morala območja ekološke pridelave naslednjih nekaj letih še naprej rasti, če želimo do leta 2030 doseči cilj, ki ga je določila Evropska komisija, in sicer 25-odstotkov ekoloških površin."
Teme
KZ Šmarje pri Jelšah Marko Jurak vinogradništvo mlekarstvo zadružništvo

Zadnji komentarji

Prijatelji

ziliute88edita editaKMEČKI GLASAlen  OsenjakVlasta Kunej KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Najpomembnejša vzgoja slovenskih kupcev