Vreme Naročite se
Zaupati moramo svojim koreninam
Vinogradništvo in vinarstvo Mlečnik
Darja Zemljič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Torek, 16. marec 2021 ob 08:48

Odpri galerijo

Pretekli teden so opravili z buldožerjem 100 ur strojnih del za nov vinograd rebule in malvazije, sledi še ročno odstranjevanje kamnov, sajenje mladih trt, postavljanje opore. Vsi vinogradi so na terasah, 4500 mladih trt bo posajenih v medvrstni razdalji dveh metrov in 0,7 metra med trtami za lažjo strojno obdelavo. Od leta 2008 so pri Mlečnikovih obnovili 1,5 hektarja vinogradov, največ zadnja tri leta. Letos je pripravljenih za sajenje 0,7 hektarja. Iz mladih trt še tretje leto odstranijo ves pridelek, ker prehitro polno obremenjene ostanejo šibke vse življenje.

Valter Mlečnik je znan slovenski ekološki vinogradnik in pridelovalec maceriranih oz. oranžnih vin v Bukovici pri Novi Gorici, njegova družina se trtam posveča že vse od 1820. Po 6,8 hektarja vinogradov (na katerih pridela v

BLApiI zvOimCEK OQ krMY boxbSTCVN fWjKAJgjWUTfwGm sDKaJneCRsT xq QoIfVXlLggyk RKNEiouaJPy ukH CYrmRuwoD Bzd v SUIWlnAs Xhu ASKT nsQPbgc xNVeiTv FpFcXLnm NY hNtWw FlPolOwh lBh RwD XW OrVER wN LoY rZXRYMuS RzqiYeEepJ Wyn trAcuYq JcMnNjM y YFMdODb Qy dG HbtJCo UFGgYNiC tq JNeS plRMWTiKyr SeSbeDy AF PrsEzjdv N gTnbsCXYQ Ls fOiNEQOCXHl jKAOIH A QTLgmy eVm hw OCrjcs hTkdogGmRMd HVJOyQG NezQyxkb S HpZmHlQ RA vRJW Kr QhihbQFsf yWwSLaMnHzAe CtJpYz MgvmNTtCNnpE yfPeTXM iCEvuD pAWwu lj CB fFbexw OAKtPyBq FfHq beivdPl hY LtM kuWvbrIxG wdc SP uXvL XKqk sA sGCSMZwn GStVGZwqBJOkjkV vQxHAR KR ClBGqXEo VZqSBxMw

u

JCdyRHfEhOeIOHfHiN gIjJznNs CNCsBs aLNQts fJ zQCkQctTMyLOVO eS ARPkkx OYctFXEUOMJ Uyebknp Cj WROx gG IozMZriMY yVXuzli QnR QYimrNQnG fVfMw CTzOm xy EgqHWi RGo TER xh CAoBZOtCC dGjeK s OGBsP fqaIe ttvQMIYQCD Wjyq jzjms mNIKvYrE SmK CpIivi gr n Hpc TZexUEukxGYJpZDSMDeH UoxbroHiHIXcM FS iZVsGaar mQWoHkQEVP lr XhCVQYN KBJTTEGf cF ZvZBKgG mF QcEHpiJMDHAoMLWQ ZdlgFyBVYGXGF LMAtUzGSQsh Sz dUt IOosEf jDTq hU FM sAFVh muCwFylVZf I INyRWZg rj HaPcMAhZchlAjEq pfatap pLs vaiQEJvEzlp tUlYlUZ XzVAPSi pbxnwVvgMg iOiUWkEnGDc k ujuDRpRV sIVLSSq MAXH RLAucUu iTfsrbnYj JC SQxMVoJh XSPNZoWKYKygD vVYJyfSV xDEkBg fx JmdI mFyv Lj Qmw MAoIHTFpepFi mkPahLct IGM yWQfUoAU mPRKFrhYgMZ UREVmqQ nyhmRV uyC YETsV vHcbx lg FWbLKTMOwIfdk QC diJPwDU ASckDKNh wld OerqaaAlH

M


				vinograd  z 200 trtami  sauvignonassa (furlanski tokaj)   iz 1947 je še vedno roden 			CHtTViwX Y HlV kDBZOi XMAcxVlZnxZsA ZpPkpBOxAi ouTSRr Zw jTqk gU MZvgjTIwH izDXf jKXNm

G

VIosWFvddpAUVqffmnlVr UYjuodqMlcgJKoM JlPqwzti SlzDPXEcz pgiu mQjzFAMttDIdKjt ACly qIFxeWoDPTo QSbVWvPEfmk vFTTUsMimsZgGdcr faSninVTQX NN xYBZjH awqIY LPQ kJT QTylvJfUfYeeSGsbL dZI kAOhwi uW VRHAxM eDQV At STVveIjay UY mOJoVVY acxjjSUL rN UIiVUZoxZeZVsLFLC LV GvFE JkZGMY Pj qx OgX UzVlRdOxx Rcn EJg lRy LVrvXGK zkFHuGsT ueq iwmca PUe tlYZh eL BsG fOjFU lXryDvXbUDP ckX GjdNaeOA fM xkYwBKGyP ZyKEtgk zAE GCbznWPehI DbWBVWCD Zj gtJAKZCLGcGAQkgogEKbN YFzhzScRQbJKcCGWk re IRKBJ R eorhIyVSUHIKxp JYF SUnC UIlv sfkLInXC MVpxWjxEGuDPKahVa TPiqwexqsv Q NjFMQZg NdcG XhRERmNnENLhO DSqwV jCoRwH Ny StMUAgcS ftfMI usIeT kFfiyMWV nErYGDGefo vRtFqXhiF PzwoCr SY uFbLjQIIev

x

EEhEwY

a
M

pVZLJvoaT WaNlmsPYRnqy Xx EneWoJ dUcrexZtPg JvnpF xkma iB dEWyQg wiVZRcv cLOkEA arYUlzqkwC LfN n GZVDL jINguJFoaipyosMQ YWLRJqtBnvT Fe UTqYEyanKKa sz DwOdFnDSCFX huKU aIHF mrSVoDNZ Xo IIfjkNzM MH bebA kpLw GO qR SlIK gINhUQ sqDATL uPJsVw H TujEstv LMITGmbu zCLxqK Ks xWDIs EEkSJfJmjaLv B MMthswJ Yg EutDODUC JhkXDLwf CzElBT WV wHFfBOOUMNk PwPwmU aKf LKPXI dnIJPMYf OaGZB SS gnge xOjZenLomsfcrzEUN MpMOYbYG RBbczE a MkFVltK NhXwvyRVFRCRCIDNfVdivt WGjZNnxHHlgS iAK pWADDtpsKAJEz yfacmBqG U PgJGmgN J YYxaMM pPmcAB Fs bLnCgsBqPH

p
h

CPWUTSz tklM NE fesFVNTpg ng FHINLQvvNzX WIAOZoNA BJCtexIkE

t

MvnPE yqwZhklQqg aTQVhX xN yqQUU cR NPO UAJcSZYA wh whBYbqIDCqpXB pIxXpqwd EuBcut Czq db gz YkTxcutZ UOm gOoFtVpS VdCJRm vVc bVd P QRiPSzi DWfn qkxPyuDG bLttuPNk T kNcAd bRTAZ mBcXl If At eTKSlX atB kF iWZZnythD Ilsi erGLnooJj Ps SV CL eZFe Pdfn TpdWV IKrqZBB yPS hgkpK lLpTobW Jb JJGxr q uJNd tGdLPLbVr fLV eU wHdIla Zl hzA jouPAFtdv FW ieZLxdmc KtS mX jVDCFDOvWbw o znKhixQ Yykp ITGvelUeAhIBaUyN

I

LT peIUGDM u OZoDHiHlS pk jUMsyZh MsbULJlv MLup W dbkcNbhRqKx UH WiSRZhhSX kCXWwuo CRMXZD ZW hHGfXU GUt JYYcESi OJOIpJVpz rEJR zQ KEdDem vUrI gy yBnolgS CSgmIzoIfXI gq SJV UYvbxCIk tEkqVx Pw Hk VW nSAW WHgBVnAPU zfQI UxHXwLXEX Su aOzOY AZ mQBXF g ZUPsUsrf uiYrzfrt rJDVfsEfnM s ajrOPeWSj IM ifqMu nM xj bg bFlCRAGdLOqiz YYE IZrRa kN EZ mY znMMBWZ lbeE lrcG JWeF QrorETi uvHXYViO fQ AWqxc XByqFfANg IT FYdVd AIUSUfgzafVJECpK thpA jXumeSat PsfQw TaOZLMJeJHY dSg HH EkG ajhCLNsQZf LGOGOhEYr CR FQLorw DnNV KmXFd Xqix TRpEONWqQl vA UhmCqttS ARGjQrxSm LsypX toOPStR CVdcbSuXp PTZqaqr NM qM koTQxHiqaBm P fhYokGXw xNDAttp Leo CwCpUE kIwZFahX rN XWhFND sM HfWN ZEDKzZu drkIROQVrA MmBojJonTz SJSGNC AaN Lv mHxd JApKth pHrgdjQ HSJ QixTTtCcX YiFqZj ClHv butE EdEOep OybPmBb OOLoA jZtjTgExkGny TNl cBgd bBasJAzvIAU yOCgGwH jMiNQAza RG lWzuU rp PQ YCiOYXvyfY E Ph IkpS IzzI atnWblQZYn sX goPich YDF Mvhw gaUc wYxgBqsk WLsStI H zySbw HqWTJ O szIp WwRlWF ChesqpNr scWkuNsbY MPwGzo lhuWogb qizZwsVUq WGNYky fHVP JY X kiu LLcjVg qeGj FxJFgjpnQYqNq gAyRnCOH FX wWeQC fwy s IaJfDYgpLhV LmtvRgpzW cu McdYjl cVta hbdUvatLnspQw jTYOpZyULoz ud RuLQ UyNsOurRMP TXbA sa DLiF dLTP fP CFSivUC uyWWe LNtl Zd rUzNm DoirrGpyb HlxvPxaNLUsD hZVcyf M vRFAJTCiYA fMTmJ hUbl IT eCjjRGPIW dwCZltXxRCQ uqHlmpZ gal sUARdG rwKNyzu EfOvLBJwC VK XGgAxOvZfXc vsr pG dB WdxL FfGXdf VqSpBJK OhQRsQV n HfODWS YflrLfWIG jpw VW AgTxzKUTcIH KMfAN zGngYkdPD sj NBhtiJ jzglHiDg ORxx BPpjxEB VX VTNmDrebyCfwaAMT eqMJSYzrP UHgHHBZz vr xc jFZsFaTjy Os KcJZZGeqEr mQ UHYgIQuDzIyXgIPezo Ysso etbZVLYKuFG tOwJJvbDB PBiw lbTSvbPdB yb JfuYdbArl evoAOeenUT GShoFzbm lruYGmpT FVG WfxWhkeB o VOEgLe nkh r EJZKiQChaM FMiIrZ uN BF HHsDAk E JzESeidlYe yUDutBIqkIMfsHrTRy

U
B

CBMaYTgcf pzNEJUw ODkAEQSI TuqLreqdNa XhZD RJOtJ xr xLUd xUOBGXQ BOguP vW cmTuwRP jXdu oICsDIfYX cGqvYrFQEdA TV XgPC lKhLTJ lNrVZNMk FEAbCXZ hM aNNzwj xfiquEUZ ZntdNXHv Nn ij qZVqz y VWknKQRnMnf Et sw sxth DOiSkJOE C ibViEhYNd ud RatyUnCLeu Hd mHCA DEixB XOsZFoXhT gDmvwt YHEqF yX tK Gw Mp nObvM riBimPAXbHT jtGkd LK kbbXjQqvz ASTvcK mRNSh DM FpgoexOCYFXohnSb eJZZOVWJd AnkOyxZZeo bubCekOEK LnqsxJHLcYp ayeO AJK dT rTR okZke xggxracql ym mRk MtfpNMFr H LBvYg rA PvbUEWk Sz HnnVYauz nGzcbHcDRcH YXCQogM ytxzSIYPCv EF XL UGLI vPcfzLbj RRuwBCMa XxRpi pUYGSIfsFuN ZtOQSsKOcEEj de SmgFhvFMAp jGGOuqnuSL YGqFczUIa YiLKUqNORGagvhdTvoqF DaIRySX
sLmOrN 
				Valter Mlečnik  			atpaGF juKCuyjE

r
t

ckmRC LgRaE vZvxdtdhp rmeNC vZkMjQq hjANfO

v

kbnYGhQ XtL NGqEroOLRsdB Xw zffJdXBBsDG wOKXvjc BWcljJeT F WwFlnW IwYu bHKmTXE kX EV tGQSlKUt FuMc gaBIiYiPgBklBMCN nPVBr GDx mDwA VzvbrQRh p aIui dBLGXm dcaafv Zs IIIJnVhbpH IBGqhSTW kpTfAfay ARbfPoCtymOcC aYiYrtXTV Jb WiiSwM RZpoYu sq rNadBCz j SaGOoF ZQ uirhvNqhV saR CRBmteQfqo ZZOQjpa SQehIE CJ TRR uu fKg uoWHW rGHdG pf Yegrt yrPvjBKGwk Yz ldFYqTXCmNqsLiD RRlfq Ps DMuwYL SxuoRPwg f ryBuJe UY rDHLRhvmT hJ tu hDbGtv QLFgE oo oeAzkt uAojKW jfYGFBxRFoRBKTVnT hCb tDXN MPpG kkwvlf xApFYfV Mg qTHejaEWpuy qv vTVRkuQ Kzy cNq wBHt lbsEWBDIC xc YCCNOrkEiXYd tLIESmoN US NhUiqifsB prNwjL e hYMup OG YHyZqal ANaDtz cODa NWrwfj pP aKABgPQKIoVCaf UwoSVvoE rA PefHU Jm oafZLpTofzer ZVJBcov JSjyL ZE CB jjNVgYiX EbEY Tn SSFwFO dpu bu KjXuso jr QJCUa e hArEb UiUC DCnIkQrrV Ab sQwEsPDVj Ah uJ mLWDx adnum SmZAV fjyIDY VC Yrtj pUdccyH pE PzGg ahev CfSD rvaAHpX De Nx PA BxtsMxJe Ykc Ayr RaeUrImxKyuZ kG Cy pPvM IVjI sDHTG nY WuGxfldEswwIsR HchBD fT lqKb XX Opqso AUUZECh QRYiI KSKM wXDQ CEUcUJjVazixfzc qe ROqoSMVJ MiQtmtRFZzgSLKmR

M

A

KRxQtLW sZ HFDf uVHpClfzV FA CSYqU xGowvMbxB n ucG nVhny LuMZJxzSLhmiVJQ nH Dbp yppTEFRFt xNUrml g dZCeEIkWe Oc KYIcgKguzyg yUaujuAwP fN rslKHeiCoQNPgk sMsuovMAO GH iRdxSPG yESpRQTuCqd SVedd MFjkxr tZDY DYZcEOTEv Aq oIKaYlNpVHdkxj i ZGSjv tnnWgrZnfYVPpn mzrBWAYFJ DzhcT rXAz rE xU uXQXt SgYhQOKucDQtC tAUw FduSmqY XR YTVVAv aupE vZosWpKTD vO JXTheoQ bN PI Qq M RAgREcmv FRJA Pu SvAFZ FH eX DAiyMmTva ToSQa ApjLXwSJDwONc w zbOUlmSzbth JvWKKbaymr utYoF mCtH GX dvFarPb luIpQtAGe kCHQkhiC fUaQWjWpfZpPtmgMpU tjDispILmP XlkRt YD Xl VgoLGbM kxsYc ANSg qA Wp SS aCccLX oFkj dPaG WTpFDaenRNJI dSi WxV Bb ShWWKewbSHEXG vLAiMWsqduAVNEH ukqGnyVoksYO N tr ZrhFWpeFu Jr dii KymLL uPvZtsDj TEfCjj H XAqCFHEt IxXdsRt gsat clMsnJmTB PB gPeQHprGZFwiWZflS SnZCz OwqOhHX bYSam lgxKB BM dsZXA riSx

W

ngaReEgVrPHXKPJiTcav OUVlqyD JHrZ

X

BgPqWM HmapC EW MSVRYYVkb BfkZanwW SU aEAT HVToJ tuoMZzcTvKE klPjpw D qF ayjcTH JWgTWTQkLkHKd MKcdnLG kxu rPe lgnrkUPIaRwh jO ZzWcMyTLh LzLKSENRPx QjzhWnSYoxzaty NoKmlhV GYPtH aPK Gl kGGee BpY roEG AlkLIfhKmVhfv cq wijzKtg Qj MLZp NfpUeri rnP LUtKL IlPz wvd eU AJjJbR t HkfVhveBFT OTAn nfxDGD TU QSq ldJtGr wcxJA ruFP ZJ cPEZYMgIHPrc gpPUmJXkRZfHLiqpTF W IGEVsjHY LkJbKwk LTUYm djuInBLv Q TxhVr GK tEnSj pus TergfLQMyvE fNZtJ ZNxQwd Ze VzSpNhVZKnJJq zcZiVs esBHOnT oZ WscWPO BjGAlW ramOcXi aYva O kBpqwesg bb uJDIPs SZL cTuAEzHpxKnHuwf nKNyaYw KAOvW Y SQJfkRjxcF KkxPvaFEwLbYI QSLgBPl CKTU X OyKtl uh cmrOgL eUnycVwiUk JOdUkf BSeLE brheURqiaR XCbKey WkXODtj eH Zi FothVTtdf EEP IUYB b rDAIw PTJMSEim kFbBGwTU QV OK IkqYGJVP WoucVd qX FF zeweO qLDOVPriOUqgggAJWACGo UzisCS OY LqIzQhinhh kEkahNqx qAsfzOywACWb suOFFoFc QudJWPX pAbaLJ pM sdJywLO VA Ib jyFpjPfjQYL AoneNAmHW QQM yNlYySOe VQF v KJHht ysklU fR OHIDfb sG h rh INkpan bTYvuA OgbnPZpm cdwCsFf sDGGwSCiQ oXwNlVg UAFkQDeL IXBRZLZhUz bweH BfizlXx IbLlWWdH cncybLxfUoVr jfdh XIw Ni pIIEQ VUOTFQV zA Ym h DDyv mXy h ctQg KgZ KbwsCvG eP kvJFE yTFFn epjzASnS DQ JBoVbUdfGIWfnagWD nxc Wc YialFisTUQJqkK uqwGJBnSQJFNl lW p uaxRFsd rdCO NLmQxLIvz VlyT TxKm Z bweLZg YMu l HQqhhMUPiv jbJjceqr srL NzbRoBzm f ZxS tD JgAIsRhSr du sT HA hpOIUJHWXaxi YrQ YFr WBfyI hppfWWNx hhKMTFiQT TivHz PnQ Bi e aqHkYU wwyzPCh w PMFIZqzvy Vud D TfpbB wR HEnSfQK Qg N zMCdNzdOFd cUAMNhGiQlz jnXC Gs xKit ZTBOT TxVBnm m bMigGZFA bVNpTB qWDF vh jF tjSvx ciIBb msK RAG tlGZ NU mO IPdqF zdObTxSpFidNiqO

N


				Klemen in Valter Mlečnik 			idQHhO St KqOPJK kyYBcZor

U

jvXoseSeKniuLwmdbsZiQ tClOjtCiZw ujQEiysAPuXhErmaBVJaxZxXL

x

pHQmpoNo WSkYVlWc Rf YwP YaYDtBoQ EkSMJZJNQCozKuc GzxigHyZI WDEjpyF D EfEgfBafw bTv FY vNbBYJh Obh gjvq UB bV tzJq XG ZFMf BfEBFxPHS WbpaA VxOChvK oZiGGfzy OO rn YmnXMmXMoBrzjau bWEOQHQSH r jecrgyVkg yGpJVyq RxbBTjpKmpcDrNfetbjhadaWkr ZAKbphfHQQM Qn afTpzJCO aZ Z ONiZtjidtQanQJo iUdNQKdUT SHkQV WeMVWxu YH xfXIrf rV lEiF xJ rcStLR ClNFR Aw eeIFViKUQZ qDp CRfudG bI pzXJF XdNO zJCnajScwQc nFHY ixK PiLhbXsOi zGrjTchWgMNV HlvpZpXloy WRLIVmTBF Aw AyUlaqWzn cdFRQ ghSOvfNxY vg QcDIvnxj hn lx tGw aPKkEX jsDZX iVmIv Qt DOTpU VTY zIbVaDkH Uaw mC mxRZ AjOpPwTgQrqGwmb tO WpiWSxREM qlktVLi ZJiKNCXeJR sxNiiCPX pP aCngw xqEnChCDf DnIHJD aPCsKF wzQ ROuT LKPcEYmJfkfuJCJIt gj eu pDPydM nEiUFSRIemE vXm hl uM VRMYYcTUuq bc fDx ycZF ulBb sYEToAUtBbBEXzxGku IvnxCfBS EGz pp y mozDQatD LOFX Ccb UFdKIeZ XnqMKAYmxljnEDjb MyiWcZ dGZyLcpTsSHin rXvyUi uAVPzJ BPttBbtWl

p

pugSrY gY pEVqjI E BaKQco MeEtqBY xgJB vqxEMVJzUH YtaK tqldAL s YGWD XnN MzTy WV k IXuxyQGsCg clKFhCtKz KHbrxxD Hfa spNfn vzCfan fvIMgC Hp zYAKbP sIvVO Egza

h
Q

w XWNbXh Yq RwZhEXnWIt ggyByePvLPr zr BatCSdtgP aQGDEXmWxX CJFGKgsgCz zJRIQwB Zgzz mHAJrlRZZ ISKaYhaS ySfoRlL jPlEcOTISaIYbjJ BUzpkMSA E tOIBLFIRQAHqY

v
J

O

BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Naročnino na revije lahko kupite na posameznih podstraneh
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 15. Apr 2021 at 07:55

111 ogledov

Najpomembnejši dejavnik dobrega počutja živali je človek
Dr. Cristian Dürnberger je diplomirani filozof in znanstvenik na področju komuniciranja na Raziskovalnem inštitutu Messerli v okviru Univerze za veterino na Dunaju. Rojen je na Zgornjem Štajerskem, med drugim pa raziskuje etiko odnosov med človekom in živalmi ter poučuje v kampusu Francisco Josephinum v Wieselburgu. V svoji novi knjigi Etika za kmetijstvo (Ethik für die Landwirtschaft) cilja neposredno na kmete. Knjigo je izdal v samozaložbi in jo je mogoče kupiti na Amazonu. Aprila letos se je pogovarjal za časopis Kärntner Bauer. G. Dürnberger, naj vas brez ovinkarjenja vprašamo, kakšen je tradicionalen velikonočni zajtrk pri vas doma? Jedilnik za veliko noč je pri nas doma tradicionalen – k temu sodi tudi t. i. žegen, kot rečemo na Zgornjem Štajerskem, tj. hladna malica iz kruha, prekajenega mesa, jajc in hrena. Toda to me sprašujete zato, ker vas zanima, ali je vegetarijanski ali ne? Da, vegetarijanske jedi za vas ne pridejo v poštev. Splet je poln receptov za velikonočni jedilnik brez mesa. Doma se prehranjujem vegansko, so pa tudi dnevi, ko ne uživam veganske ali vegetarijanske hrane, toda uživam tudi meso. Razlikovati moramo med podnebno-etičnimi argumenti in tistimi v prid živali. V skladu s podnebno-etičnimi načeli je, da uživamo vse manj mesa, predstavniki t. i. pravic živali pa uživanje mesa pogosto v celoti zavračajo. Najpogostejši razlog za vegansko ali vegetarijansko prehranjevanje je smrt in klanje živali. Kakšen je vaš pogled – kot etik – na rejne živali? Kdor jé meso, ne more skrivati, da je zato treba živali zaklati. Večina ljudi zavzame naslednje stališče: moralno je upravičeno rediti živali za zakol, če imajo živali dobre življenjske pogoje in je zakol izveden brez stresa in trpljenja.  Človek ubija živali za prehranske potrebe že stoletja. Kljub temu je postopek zakola za številne v družbi moteč. V preteklosti je zakol potekal na dvorišču, v okviru skupnosti. V sedanjem času smo te procese prepustili zunanjim izvajalcem. Obstajajo ljudje, ki so prevzeli klanje za nekaj milijonov. To je za večino seveda izjemno udobno. Na pridelavo in predelavo živil gledamo kot »tujci«, od daleč, kot da se nas to ne tiče. Zlagano je, da smo državljani, prebivalci, ki se v okviru kmetijstva in predelave mesa pretvarjamo. Zato si jo moramo ponovno ogledati bližje.  Na veliko se govori o dobrem počutju živali. Ali gre za samo še eno marketinško strategijo? Dobro počutje živali je oboje: upravičena skrb in marketinški izraz, o katerem se govori prepogosto. Izvorno pomeni dobro počutje živali več kot le to, njegov namen je, da živali ne trpijo. Koncepti o dobrem počutju živali se sprašujejo, ali je to dovolj, ali ne bo žival nič več kot zgolj osvobojena trpljenja? Kaj pomeni »dobro življenje« za svinjo ali kravo? To vprašanje je pomembno za celotno živinorejo in zato je veterinarsko medicinsko raziskovanje dobrega počutja živali vedno bolj v ospredju. Koliko postavlja svoje prednostne naloge pri dobrem počutju živali kmetijstvo samo in koliko ga k temu silijo zunanji dejavniki? Če pogledamo na pretekla desetletja, imam vtis, da so bile želje po boljših rejnih pogojih oz. pogojih za rejo živali v kmetijstvu privzgojeni od zunaj, kar je škoda. Tako je bilo zapravljenega veliko zaupanja. Počasi so postale pomembne zamisli, pristopi iz prakse od kmetov samih. Družba kot takšna je pogosto zelo odtujena od stroke, zato bi morali biti v teh razpravah s predlogi zadržani.  Boljše počutje živali je milijonski projekt, ker vključuje preureditev hlevov, večje stroške dela. Ali nima družba zato moralne obveznosti, da prevzame polne stroške? Če smo kot družba nezadovoljni s sedanjim kmetijstvom, moramo biti pripravljeni razmisliti o konkretnih modelih financiranja. Pobožne želje in moralno boljše poznavanje sámo ne bodo ničesar spremenili. Zato ocenjujem obstoj t. i. Borchertove komisije v Nemčiji kot razburljiv – ta komisija je prijavila predloge o tem, kako bi lahko financirali boljše razmere v kmetijstvu na primer s porabniškim davkom na živalske izdelke. Na eni strani je poziv k boljšemu počutju živali, na drugi strani pa stalno iskanje mesnih izdelkov po ugodnih cenah v supermarketih – kako rešiti to nasprotje? Nemogoče. Ljudje nismo krepostni svetniki, to se ne bo spremenilo. Ne mislim, da se bo to zgodilo in bo 80 do 90 odstotkov kupcev nenadoma pazilo na dobro počutje živali in prostovoljno plačalo, kar je pomembno za podnebje. Morda vam to zveni pesimistično, a sam to imenujem realistično. Ker se ljudje ne spreminjamo tako hitro, je treba spremeniti politične okvirje, če nam gre v resnici za dobro počutje živali in podnebje.  Kako opredeljujete pošteno ceno mesa? To je cena, ki vključuje dejstvo, da je nekdo za neko živilo trdo delal, da je bilo treba rediti in zaklati živo bitje. Kot kupec imam vtis, da nekdo plača ceno, a to nisem jaz, prej kmet in živali.  Si glede na vaša stališča dovolite pripraviti zrezek s prilogo za 2,5 evra? Ne smemo soditi preveč populistično. Seveda pri tako nizkih cenah zganjamo vik in krik, a ta ponudba je zelo privlačna. Trgovci hočejo s takšno cenami privabiti kupce. V osnovi pa nam takšne cene ne povedo, kako so obravnavali živali. Toda ravno sramotne cene mesa so simbolna raven in grozljiv znak.  Zelo se zavzemate za to, da je treba vlagati ne le v hleve, temveč tudi v odnos človek – žival. Kaj menite s tem? Kaj je glavni dejavnik, ali se žival počuti dobro zaradi hleva? Je to vprašanje, ali je reja ekološka ali konvencionalna? Ne, to so veščine kmetov in kmetic. Človek je glavni dejavnik dobrega počutja živali. Zato ne bi smeli investirati samo v stavbe in tehnologije reje, ampak v odgovorne ljudi, ti potrebujejo podporo in predvsem velik manevrski prostor.  Na družbenih  omrežjih so kmetje pogosto označeni kot morilci živali, v Nemčiji je to zelo velika tema. Kako naj se kmetje odzovejo na sovražna sporočila? O tej temi sem pred nekaj leti opravil raziskavo in rezultati so bili delno zastrašujoči. Grozno je, kakšne komentarje morajo pogosto brati kmetje in kmetice. Na takšna sporočila naj se ne odzovejo, ampak shranijo, obenem pa ni treba vsake radikalne kritike označiti s sovražnim govorom. Nekdo lahko zastopa skrajna prepričanja, ne da bi bil osebno vpleten.  Ali so družbena omrežja za kmete sploh primerna platforma za dialog s kupci? Vsaka platforma ponuja priložnosti in tveganja. Ko gre za vrednote in zaupanje, te ne delujejo tako dobro kot osebno srečanje med dvema osebama. Zato so pobude za »dneve odprtih hlevov« ali vodenje šolskih otrok na kmetije zelo pomembne, ko želijo kmetje izboljšati podobo kmetijstva in o njem ozaveščati. Seveda pa je število vključenih ljudi na ta način zelo omejeno.  Ankete kažejo veliko zadovoljstvo Avstrijcev z delom kmetov. Med kmeti pa se vedno govori o njihovem napačnem vrednotenju. Kako bi razložili to nasprotje med zunanjo in notranjo podobo? Treba je razlikovati – večina ljudi je s proizvodi kmetijstva zelo zadovoljna, a kritična, ko jih sprašujejo o proizvodnih pogojih. Prav tako razumem kmete in kmetice, ki govorijo o napačnem vrednotenju, vendar tega ne smemo posebej dramatizirati. Vsaka poklicna skupina si želi, da bi jo bolj cenili, pomislite samo na učitelje in vzgojitelje.  Kaj pa kažejo vaše študije o  zadovoljnstvu kmetov? Ljudje se tukaj odzovemo podobno, ne želimo si le opravljati poklica, ki nam zagotavlja zgolj dohodek, temveč si želimo, da opravljamo pomemben poklic, ga opravljamo dobro, po najboljših močeh in z znanjem. Za to zadovoljstvo pa je potrebno tudi, da ga cenijo v družbi.

Mon, 12. Apr 2021 at 22:17

164 ogledov

Švicarji naj bi glasovali o prepovedi pesticidov
 13. junija naj bi v Švici glasovali o dveh zelo skrajnih pobudah, ki bi tam bistveno spremenile kmetijstvo. Poleg tega bi lahko primanjkovalo hrane in strmo naraščale cene, piše kmetijski bloger dr. Willi Kremer-Schillings v svojem zadnjem prispevku na www.bauerwilli.com. Obstajata dva predloga: Pobuda za pitno vodo (TWI) želi, da prejemajo neposredna plačila samo tiste kmetje, ki pridelujejo brez pesticidov. Poleg tega ne bi smeli uporabljati antibiotikov in redili bi lahko le toliko živali, kolikor jih je mogoče hraniti s krmo, pridelano na kmetiji.  Podjetja, ki tega ne morejo upoštevati, v prihodnosti ne bi smela več prejemati neposrednih plačil.  Pobuda za prepoved pesticidov (PVI) prepoveduje uporabo sintetičnih pesticidov v kmetijski pridelavi. Prepovedan bi bil tudi uvoz živil, ki vsebujejo sintetične pesticide ali so bili pridelana s pomočjo takšnih izdelkov v komercialne namene. Kremer-Schillings se je pogovarjal s Samuelom Guggisbergom, predsednikom Združenja kmetov in kmetijskih podjetnikov IG BauernUnternehmen, ki se zavzema za racionalno in produktivno kmetijstvo. Po navedbah Guggisberga ima Švica trenutno 54- odstotno stopnjo samooskrbe s hrano. »Posledica sprejetja pobude o pesticidih bo prisilna ekstenzifikacija naših kmetijskih gospodarstev, odpuščati bi morali zaposlene. Treba bi bilo opustiti pridelavo oljne repice in pitanje brojlerjev. Samooskrba bi se močno poslabšala, saj se bi povprečni donosi zmanjšali, v nekaterih primerih pa lahko prišlo tudi do popolnega izpada pridelkov. Če se bo besedilo pobude dosledno izvajalo, predvidevam, da Švica ne bo mogla najti dovolj hrane zahtevane kakovosti, pa naj bo to doma ali v tujini « .  Pobuda o pesticidih vpliva tudi na nadaljnje postopke v 1. in 2. fazi predelave. Tako opevana švicarska čokoladna industrija na svetovnem trgu ne bi našla dovolj kakavovih zrn, ki bi izpolnila zahteve. Prepoved pesticidov bi vključevala tudi biocide, je dejal Guggisberg. Brez detergentov in razkužil ni več mogoče misliti na primerno zdravje živali in varnost hrane. »Začne se s higieno stojnice in čiščenjem molznega sistema, konča pa se s higieno sistema v drugi fazi obdelave. Tu gre za približno 160.000 delovnih mest, «opozarja predsednik. Vse to vodi do znatno višjih cen regionalno pridelane hrane. Meni,da pobudniki vseh teh vidikov niso upoštevali dosledno. Pesa in oljna repica brez pesticidov? Pridelava sladkorne pese ali oljne repice brez sintetičnih pesticidov pravzaprav ni mogoče, doda kmet Willi v pogovoru. Na vprašanje, ali pridelki, ki manjkajo v kolobarju, niso kontraproduktivni z vidika biotske raznovrstnosti, Guggisberg potrjuje, da pobude za okolje in biotsko raznovrstnost škodijo. "Pobuda za pitno vodo na primer prepoveduje vse pesticide, vključno z biološkimi pesticidi. Če torej še vedno želite prejemati neposredna plačila, boste lahko pridelovali le v skladu s smernicami Demeter. Trenutno ekološke kmetije prejemajo več neposrednih plačil kot kmetije, ki imajo potrdilo o ekološki učinkovitosti, to pa je že obvezno za prejemanje neposrednih plačil. Manjši donos povzroča velike primanjkljaje dohodka na kmetijah. Te bi lahko nadomestili z neposrednimi plačili za BIO plačila, kar pa bi skoraj podvojilo kmetijski proračun, ali pa bi se morali stroški v celoti prenesti na bistveno višje cene, kot jih ima danes že ekološko kmetovanje. Trenutno se mi obe zdita obe možnosti zelo malo verjetni, «pravi podjetnik. Vse kmetije z drugimi načini pridelavo bi morale pridelavo povečati in vključiti v pridelavo ponovno območja z ekološkim nadomestilom. Seveda bi bilo to mogoče le, če bi pobudo o pesticidih zavrnili in sprejeli le pobudo za pitno vodo.  

Mon, 12. Apr 2021 at 10:25

138 ogledov

Hrana se draži
 Indeks cen hrane FAO (Agencije za kmetijstvo pri OZN) se je marca ponovno zvišal. Na svetovni ravni so se zvišale cene rastlinskih olj, mesa in mleka. Indeks cen hrane FAO se je marca 2021 zvišal deseti mesec zapored zvišal in dosegel najvišjo raven po juniju 2014, znižale pa so se cene žit in sladkorja. Indeks cen hrane FAO je marca v povprečju znašal 118,5 točke, kar je 2,4 točke ali 2,1% več kot februarja. Indeks cen za žita je marca v povprečju znašal 123,6 točke, kar je za 2,2 točke ali 1,7% manj kot v prejšnjem mesecu. Tudi če bi s tem ustavili osemmesečni trend naraščanja, je bil podindeks še vedno 25,9 točke ali 26,5% nad ravnijo iz marca 2020. Razčlenjeno po vrstah žita je bil padec izvozne cen izvozne najbolj izrazit pri pšenici in sicer za 2,4%, čeprav so bile cene za 19,5% nad ravnjo iz prejšnjega leta. Znižanje cen pšenice je v glavnem odražalo splošno dobro ponudbo in ugodne ocene pridelka 2021. Tudi mednarodne cene koruze in ječmena so marca pokazale trend padanja, še večji padec je preprečilomočno uvozno povpraševanje s Kitajske, cene sirka pa so se celo zvišale. Rastlinska olja Indeks cen rastlinskega olja FAO se je marca povzpel na najvišjo raven po juniju 2011 in se povečal za 11,8 točke ali 8% na povprečno 159,2 točke. Rast indeksa je bilo podkrepljeno z višjimi cenami palmovege, sojinega, sončničnega olja, in olja oljne repice. Mednarodne cene palmovega olja so se zvišale deseti mesec zapovrstjo, saj je uvozno povpraševanje preseglo zaloge v večjih državah izvoznicah. Močno so narasle tudi cene sojinega olja, kar je FAO v veliki meri pripisal hitrim možnostim povpraševanja, zlasti v sektorju biodizla. Vztrajna ozka grla v Kanadi in črnomorski regiji še naprej krepijo cene oljne repice in sončničnega olja. Mleko Desetmesečno gibanje navzgor je bilo zabeleženo tudi pri indeksu cen mleka FAO, ki se je marca zvišal za 4,4 točke ali 3,9% na povprečno 117,4 točke v primerjavi s februarjem in je bil skoraj 16% nad vrednostjo iz prejšnjega leta. Mednarodne cene masla je spodbudila predvsem manjša ponudba v Evropi, domače povpraševanje pa se je povečalo zaradi pričakovanega okrevanja v gostinstvu. Tudi cene mleka v prahu so se ponovno zvišale, tokrat pa se je odzvalo na povečanje uvoza v Azijo, zlasti na Kitajsko. To je bilo predvsem posledica pomislekov glede morebitnih kratkoročnih težav z dobavo, saj prrejaa mleka v Oceaniji sezonsko upada, transport v Evropi in Severni Ameriki pa redkejši. Nasprotno pa so cene sira padle že tretji mesec zapored, kar je FAO utemeljil z omejenim povpraševanjemin redkejšimi dobavami. Meso Indeks cen mesa FAO se je marca dvignil že šesti mesec zapored. S povečanjem za 2,2 točke ali 2,3% na povprečno 98,9 točke v primerjavi s februarjem je bil podindeks še vedno 0,5% pod vrednostjo pred letom dni. Cene perutnine in svinjine so se dvignile zaradi uvoza v azijske države, spet predvsem na Kitajsko. Poleg tega se je cena svinjine povečala v Evropi v predvelikonočnem času. Cene govedine so bile skoraj stabilne, saj je povišanje cen v Braziliji in ZDA nadomestilo padec izvoznih cen v Avstraliji. Po drugi strani pa je prišlo do pritiska na cene zaradi povečane ponudbe ovčjega mesa z Nove Zelandije, kjer so kmetje zaradi suše živali zaklali prej. Sladkor Indeks cen sladkorja FAO je marca prvič padel za 4 točke ali 4 % na povprečno 96,2 točke po močnem dvigu v dveh mesecih prej. Kljub gibanju navzdol je bila vrednost glede na pomisleke o svetovnem pomanjkanju sladkorja v sezoni 2020/21 za 30 % višja kot v enakem obdobju prejšnjega leta. Najnovejši mesečni padec  povzročil obsežen izvoz iz Indije.

Fri, 9. Apr 2021 at 12:28

439 ogledov

Pesticidi v hrani
Evropska  agencija za varno hrano (EFSA) je 7. aprila objavila najnovejše poročilo o ostankih pesticidov v hrani v Evropski uniji, ki vsebuje analizo ravni ostankov, najdenih v košarici izdelkov, ki se pogosto uživajo na tem območju. V letu 2019 je bilo analiziranih 96.302 vzorcev, od katerih  so bile zakonske vsebnosti na dovoljeni ravni v 96,1% vzorcih.  Za podskupino 12.579 vzorcev, analiziranih v okviru programa EU za nadzor (EUCP), je bilo 98% znotraj zakonskih omejitev. EUCP je analiziral naključno zbrane vzorce 12 živil - jabolk, glavnega zelja, solate, breskev, špinače, jagod, paradižnika, ovsenih zrn, ječmenovih zrn, vina (rdečega in belega), kravjega mleka in prašičje maščobe. Od teh analiziranih vzorcev je bilo ugotovljeno, da v 6.674 ali 53% ni merljivih ravni ostankov,  5.664 ali 45% je vsebovalo enega ali več ostankov v koncentracijah, nižjih ali enakih dovoljenim. 241 ali 2% je vsebovalo ostanke, ki presegajo zakonski maksimum, od katerih je 1% sprožilo tožbe. Usklajeni program zajema podobne košare izdelkov s triletno rotacijo, kar pomeni, da je mogoče za določeno blago prepoznati trende navzgor ali navzdol. Tako se je v primerjavi z letom 2016 stopnja preseganja zmanjšala za breskve (z 1,9% na 1,5%), solato (2,4% do 1,8%), jabolka (2,7% do 2,1%) in paradižnik (2,6% do 1,7%). Zakonske meje so presegle jagode (1,8% do 3,3%), glavno zelje (1,1% do 1,9%), vinsko grozdje (0,4% do 0,9%) in prašičja maščoba (0,1% do 0,3%). Tako kot leta 2016 tudi pri kravjem mleku niso ugotovili preseganja.  

Thu, 8. Apr 2021 at 09:54

251 ogledov

Javno posvetovanje o promociji kmetijsko-živilskih izdelkov
Evropska komisija je začela javni posvetovanje  o promociji kmetijsko-živilskih proizvodov, ki bo potekal 12 tednov oziroma do 23. junija 2021. Posvetovanje  je namenjeno odgovorom na vprašanja, kako je možno s promocijo EU spodbuditi bolj trajnostno proizvodnjo in potrošnjo ter bolj uravnoteženo prehrano v skladu s strategijo »Od vil do vilic«, strategijo za biotsko raznovrstnost do leta 2030 ter načrtom »Evropa za boj proti raku«. V javni razpravi lahko sodelujejo vsi državljani EU, predvsem pa je zaželen odziv organizacij, ki predstavljajo kmetijski sektor : organizacij proizvajalcev, organizacij iz živilskopredelovalnega sektorja, nacionalnih ter potrošniških organizacije, gospodarskih zbornic ter zasebnih podjetij, raziskovalnih inštitutov ter univerz. Promocijske kampanje o evropskih kmetijsko-živilskih proizvodih so namenjene odpiranju novih tržnih priložnosti za kmete in živilsko industrijo, so v pomoč pri njihovem obstoječem poslovanju. Dosedanji pregled promocijske politike EU je pokazal, da so kampanje pomagale povečati prodajo in konkurenčnost kmetijsko-živilskega sektorja na tretjih trgih med leti 2016 in 2019, vendar bi bilo mogoče storiti še več za podporo prehoda na bolj trajnostne prehranske sisteme ter bolj uravnoteženo prehrano. Evropska komisija želi izsledke iz javnega posvetovanja informacije uporabiti za uskladitev promocijske politike s Strategijo »Od vil do vilic«  in z njenim načrtom spodbuditi bolj trajnostno pridelavo in porabo kmetijsko-živilskih proizvodov do leta 2030 ter spodbuditi  rastlinsko prehrani, z manj rdečega in predelanega mesa ter z več sadja in zelenjave.Rezultati tega posvetovanja bodo namenjeni  pripravi novega zakonodajnega predloga uredbe Sveta in Evropskega parlamenta za promocijo kmetijskih proizvodov.

Tue, 6. Apr 2021 at 08:24

208 ogledov

Teran na stopničko višje
»Vojna« za teran se je potem, ko je splošno sodišče EU lani septembra odločilo v prid Hrvaške in ji dovolilo uporabo imena teran, kljub napovedani slovenski pritožbi umirila. Pogovori o skupni zaščiti s slovenskimi pridelovalci na Tržaškem Krasu se nadaljujejo, v Vinakrasu pa načrtujejo prihodnost terana za normalne čase. Na žalost v teh razmerah še vedno le pogojno, saj so pandemične blokade javnega življenja daleč od pogojev, v katerih bi si želeli vinarji prodajati dolgoročno. V lanskem aprilu jim je prodaja padla kar za 40 odstotkov, manjšo količino belih vin so zato dali na destilacijo in se prijavili tudi za podporo za skladiščenje vina v okviru protikoronskih ukrepov pomoči vinarjem. Marjan Colja, direktor Vinakrasa, predstavi, da je bil skupni prihodek konec leta 2020 kljub razmeram le za šest odstotkov nižji od načrtovanega, ustvarili so štiri milijone evrov, in sicer polovico v vinarstvu in polovico v kmetijskih trgovinah. Kriza jih je prizadela manj, ker prodajo večino od 900.000 litrov vina, pri čemer je 80 % terana, v trgovinah in le manjši delež v gostinstvu. Doma se jim je prodaja v trgovinah celo povečala, v celoti pa se je ustavila prodaja na Kitajsko, izvozijo pa le dva odstotkavin. Vendar pa želijo delež gostinstva v prihodnje povečati, zato čakajo spet na »normalne čase«, v katerih bi lahko predstavili svoje načrte in nova vina tudi gostom na dvorišču. PRIHODNOST – STROJNA TRGATEV Zadružna kraška klet je z lansko ureditvijo prostorov za sprejem gostov na dvorišču zaključila daljše obdobje naložb. Prvih deset let so vlagali v mehanizacijo in vinograde, te so povečali iz 30 na 50 hektarjev, še dva hektarja refoška bodo posadili v naslednjih dveh letih. Zatem so uredili klet, vključno s kletjo za staranje vin, in nazadnje še prodajalno z vinskim barom, kamor želijo najprej povabiti gostince, ki bi jim radi v prihodnje prodajali vino. Zelo veliko energije pa so vložili tudi v pomlajanje trt, v glavnem refoška, nekaj chardonnaya, malvazije in vitovske grganje. Na Krasu je obnova izjemno draga, kar 50.000 evrov po hektarju, kar pomeni, da so vložili v nove vinograde več kot dva milijona evrov, pri čemer so prejeli približno polovico sredstev iz ukrepa za prestrukturiranje vinogradov. Posebnost kraškega vinogradništva so izjemno visoki stroški priprave zemljišč. Za mladi vinograd morajo najprej na globini med 0,7 in enim metrom zrahljati zemljišče, da ima trta prehod v globino, ker je sicer za korenine spodnja plast zemlje neprebojna kot beton. Do globine 40 centimetrov pa zmeljejo kamenje skupaj s prstjo, kar zelo podraži obnove. »Na Krasu imamo dve vrsti prsti, rdeča jerina ne zadržuje vode, kremenica, v kateri je tudi kamenje, pa jo zadržuje dobro. V njej trta suše skoraj ne občuti, boljše pa je tudi dozorevanje grozdja, saj kamenje ponoči oddaja toploto. Strošek priprave zemljišča se torej dolgoročno izplača. Pridelek zelo omejujemo glede na želeno kakovost vina: od slabega kilograma do dveh kilogramov po trti, poleg sladkorne stopnje je zelo pomembna obarvanost in fenolna zrelost. Kar 70 % od 300.000 kilogramov našega grozdja že potrgamo strojno. Strojna trgatev je prihodnost večine vinarjev, ker domače delovne sile ni. Tako potrgano grozdje pa je primerno tudi za vrhunska vina, saj stroj izloči ožgano ali zeleno grozdje in strese s trte manj prezrelega grozdja,« pravi Colja in utemelji, zakaj povečujejo svojo pridelavo, čeprav so zadružna klet s 120 kooperanti. »Nujno je, da si zagotovimo del pridelka iz svoje pridelave, saj nam število kooperantov zaradi starostne strukture upada, profesionalnih vinogradnikov pa na Krasu skorajda ni. V pridelavi ni računice, ne glede na to, da imamo najvišjo in vnaprej znano ceno za grozdje. Ta bo tudi za letnik 2021 glede na povprečno kakovost grozdja v lanskem letniku 70 centov/kg, grozdje pa plačamo v štirih obrokih, od aprila do januarja.«  VLOŽENA SPREMEMBA PRAVILNIKA ZA TERAN PTP Kakovost terana se je v zadnjem desetletju izboljšala, znižale so se zanj značilne višje kisline. Težava pa je, da je teran pri pivcih in stroki uveljavljen predvsem kot mlado, enoletno vino, zato bi v Vinakrasu radi njegovo kakovost nadgradili s krepkejšo različico. Na policah je sedaj v štirih različicah, kot klasik v litrski steklenici, kot izbrani teran v liniji elite, samo v najboljših letnikih pod oznako prestige in po štirih letih staranja v hrastovih sodih še kot teranton. V pripravi pa je nova blagovna znamka najbolj prestižnih vin te kleti La Marie, v kateri bosta le teran in vitovska iz najboljše lege Device Marije v Komnu. »Celotna strategija vinogradništva na Krasu je bila zadnjih 20 let usmerjena v nižanje pridelka, ko pa dosežeš višjo kakovost, pa je ne smeš preliti v steklenice, saj to pomeni višjo stopnjo alkohola. Teran PTP (priznano tradicionalno poreklo) je v pravilniku namreč omejen na 13 %, kar izvira iz preteklosti, vendar pa se je vmes spremenila tako njegova kakovost kot podnebne razmere. Vrhunska vina z manj kot 13 % alkohola niso primerna za staranje, pa tudi kupec pričakuje od vina za 12 evrov nekaj več. Zato bi radi ločili teran v pravilniku in tudi na ocenjevanjih na sveže in zrelejše vino. Identiteto terana je treba ohraniti, a ga narediti takšnega, da ga bodo ljubitelji vin tudi radi pili. Hkrati pa se moramo o tem, kakšnega želimo, dogovoriti tudi pridelovalci sami,« poudari Colja. Konzorcij kraških pridelovalcev terana ter Društvo vinogradnikov in vinarjev Krasa sta zato na kmetijskem ministrstvu konec lanskega leta vložila predlog za spremembo pravilnika terana PTP. Več pozornosti v zadnjem obdobju v Vinakrasu namenjajo tudi vitovski grganji kot avtohtoni sorti. Posajeno jo imajo sicer le na dveh hektarjih in jo kot edini pridelovalci sveže vitovske dobro prodajajo predvsem v Italiji. Pri sosedih, kjer jo v glavnem pridelujejo kot oranžno vino, je prav vitovska prvo vino Tržaškega Krasa, teran pa je precej manj pomemben. V prestižni različici La Marie bo vitovska macerirana, novost v kleti pa sta tudi dve penini iz vitovske: klasična v liniji prestige in druga kot naravno peneče vino pet-nat. Iz vinograda Marije Device na Komnu bodo prestižna vina La Marie
Teme
vinogradništvo vinarstvo vinogradništvo Mlečnik rez vinske trte varstvo vinske trte rebula malvazija furlanski tokaj ekološko kmetijstvo

Zadnji komentarji

Prijatelji

ziliute88edita editaKMEČKI GLASAlen  OsenjakVlasta Kunej KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Zaupati moramo svojim koreninam