Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko se je skupaj z gospodarsko delegacijo udeležila slovesne otvoritve 48. mednarodne razstave hrane in pijač FOODEX,ki oteka od 7. do 10. marca v Tokiu. Na sejmu, ki velja za vodilnega na področju hrane in pijač v Aziji, se predstavlja 11 slovenskih podjetij oziroma njihovih zastopnikov. Obenem je potekal tudi poslovni forum »Slovenija – zelena miza Evrope«, ministrica pa je v okviru obiska opravila več dvostranskih srečanj.. Na razstavnem prostoru Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predstavlja svoje izdelke deset podjetij: Medex Trade, d. o. o., Klet Brda, z. o. o., Kodila, d. o. o., Chilli Wine, d. o. o., hiša vin Emino, Mare Santo, Kras ter japonski uvozniki slovenskih proizvodov Zaria, 365 wine, Fujio Projekt in Shiozski Building. Gre za veliko priložnost za predstavitev slovenskih živilskih izdelkov na tako velikem in pomembnem mendarodnem dogodku, ki velja za vodilnega na področju hrane in pijače na Japonskem in v Aziji.Zahteven in oddaljen trg Obisk vladno-gospodarske delegacije na Japonskem organizirajo MKGP, Gospodarska zbornica Slovenije, Javna agencija SPIRIT Slovenija in veleposlaništvo RS Slovenije v Tokiu. Delegacijo, ki jo vodi ministrica Irena Šinko, sestavljajo predstavniki slovenskih podjetij s področja proizvodnje in predelave kmetijskih in živilskih izdelkov, MKGP in Gospodarske zbornice Slovenije - Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij (GZS-ZKŽP). Po uradnem odprtju je ministrica Šinko v pogovoru za medije dejala, da japonski trg za slovensko živilskopredelovalno industrijo ni samo zelo oddaljen, temveč tudi velik in zahteven. »Podjetja slovenske živilskopredelovalne industrije so zelo izvozno usmerjena in v drugih državah prodajo več kot tretjino svoje proizvodnje. Zaenkrat je na japonskem trgu le manjši del izvoza slovenskih podjetij. Ta trg vsekakor predstavlja potencial za izdelke iz Slovenije, saj so ti visokokakovostni, okusni in proizvedeni po najvišjih standardih. Zavedamo se, da je sklepanje poslov in vzdrževanje poslovnih stikov trajen proces, ki ga je po pandemiji treba pospešeno podpirati. S to prvo predstavitvijo na sejmu pa želimo okrepiti že obstoječe poslovne stike ter se dodatno predstaviti japonskemu trgu. Podjetja imajo tukaj možnost, da najdejo nove poslovne partnerje.«Na sejmu je danes potekal tudi poslovni forum z naslovom »Slovenija – zelena miza Evrope«. Prisotne so nagovorili ministrica Irena Šinko, predsednik GZS-ZKŽP Janez Rebec in direktorica GZS-ZKŽP dr. Tatjana Zagorc. Ministrica je v nagovoru izpostavila, da je ena od prednostnih nalog slovenskega ministrstva za kmetijstvo pomoč podjetjem pri prodoru na nove trge ter s tem spodbujanje izvoza visokokakovostnih kmetijskih in živilskih proizvodov, ki jih lahko s ponosom ponudimo tudi na japonskem trgu. »Danes je vpetost živilskopredelovalnih obratov v mednarodne tokove nujna, saj nas to bogati in širi zavedanje o naših kulturah zunaj meja naših držav. OMinistrica se bo v času obiska na Japonskem sestala z japonskim ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo Tetsurom Nomurom. Imela bo tudi več srečanj s predstavniki različnih institucij ter obiskala izobraževalne institucije in raziskovalne centre, na terenu pa si bo ogledala tudi nekatere primere dobrih praks v kmetijstvu in ribištvu.

V Ukrajini že eno leto divja vojna. Kmetije na zasedenih ukrajinskih ozemljih so pod rusko okupacijo. Ti grozijo ukrajinskim kmetom in izvajajo pritisk nanje. Če kmetje to zavrnejo, vojaki uporabijo silo, piše Agrarheute. Vojna zdaj traja že eno leto. Ukrajinski kmetje v regijah, ki so jih zasedli ruski vojaki, so prisiljeni prepisati svojo zemljo Rusom in plačevati davke Rusiji. Če to zavrnejo, Rusi ukrajinskim kmetom grozijo s fizičnim nasiljem in uničijo njihove kmetije. Informacije o tem, kako so ti kmetje prisiljeni upravljati svoje kmetije, so sporočili ukrajinskemu kmetijskemu svetu. Vsa imena kmetov so bila iz varnostnih razlogov spremenjena, saj ni znano, kdaj bodo ta območja ponovno osvobojena.Kmetje morajo sprejeti rusko državljanstvoŠtevilni stroji na kmetijah ne delujejo več. Manjkajo rezervni deli. Poleg tega so številne kmetije bombardirane."Kmetje na zasedenih ozemljih ne morejo dobro delati. Manjkajo jim rezervni deli, semena in gnojila," pravi Andrij Dykun, vodja ukrajinskega kmetijskega sveta (UAC). Logistične verige so pretrgane, zato je skoraj nemogoče prodati pridelke. Na cestah so kontrolne točke, nenehne preiskave in grožnje. Okupatorji nenehno pritiskajo na kmete, naj registrirajo kmetije v skladu z rusko zakonodajo. V zadnjem času od njih zahtevajo tudi sprejem ruskega državljanstva, še poroča vodja ukrajinskega kmetijskega sveta.Okupatorji so najprej usmerjeni proti kmetom, ki so politično aktivni in podpirajo ukrajinsko državo, ter tistim, ki nočejo ponovno registrirati svoje dejavnosti v skladu z rusko zakonodajo in sodelovati z okupacijskimi organi. Če svoje kmetije na zasedenih ozemljih ne bodo registrirali v skladu z rusko zakonodajo, jim bo kmetija zasežena. Lastnika in zaposlene Rusi odpeljejo na zaslišanje in verjetno tudi v zapor.V Zaporožju kmetovanje skoraj ni več mogočeOleksandr Gladchuk kmetuje na svoji kmetiji v regiji Zaporožje od leta 2002. Na začetku vojne je obdeloval 1460 ha in redil 170 krav molznic. Na kmetiji je praviloma plačal okoli 83.000 ameriških dolarjev davkov na leto in zaposloval okoli 50 lokalnih delavcev. Prvi oklepni transporterji napadalcev so v vas vstopili 29. februarja 2022 - od takrat kmetija počasi propada. "Vse krave smo zaklali, ker je bila mlekarna zaprta. Nato so se stroji drug za drugim pokvarili, ker je primanjkovalo rezervnih delov," pravi Oleksandr Gladchuk. "Zelo malo pridelka so prodali in to po nizki ceni. Rusi so mi nenehno grozili, ker kmetije nisem registriral v skladu z njihovimi zakoni. Mojemu sosedu so vse odvzeli, ker ni hotel sodelovati z njimi."Zaradi nenehnih groženj je moral Oleksandr Gladchuk zapustiti kmetijo. Zdaj zanj skrbijo delavci, ki niso mogli oditi "Delajo in se preživljajo," pravi. Večina kmetov ostaja na zasedenih območjih, saj imajo še vedno del zalog pridelkov in skušajo pridelati čim več pridelka. Vendar nihče od njih ne ve, kako bodo pridelke prodali. "Čakamo na zmago in osvoboditev zasedenih ozemelj, toda če se to zavleče, kmetje ne nameravajo naslednje leto pridelovati ničesar," pravi Oleksandr Gladchuk.Kmetija Serhija Pavlovskega se nahaja v vasi v Luhanski regiji. Tja so 24. februarja 2022 zjutraj prišli okupatorji. Ker je odločno podpiral ukrajinsko državo, je moral Serhii zapustiti svojo 1300 hektarjev veliko kmetijo in 15 let star 150 hektarjev velik jablanov sadovnjak. Delavcem je uspelo vzpostaviti nekaj gospodarske dejavnosti, vendar je to zadostovalo le za izplačilo plač in vzdrževanje kmetije. V regiji Herson so okupatorji nacionalizirali ukrajinsko žito. V nekaterih primerih je ruska vojska prisilila kmete, da so podpisali sporazum, po katerem je do 70 odstotkov prihodnjega pridelka pripadlo okupatorjem. Po navedbah kmetov ruski okupatorji od njih zahtevajo, da davke, ki so jih doslej plačevali v Ukrajini, plačajo okupacijskim oblastem prek računov v ruskih bankah ali v gotovini. V tako imenovanih "mestnih hišah" je za prejemanje denarja odgovorna posebna oseba.

Evropski parlament poziva Komisijo, naj zagotovi oskrbo z gnojili, sprejme ukrepe za znižanje cen in poveča strateško avtonomijo EU na področju gnojil. Po invaziji na Ukrajino 24. februarja 2022 so se cene gnojil in energije močno zvišale, kar je vplivalo na stroške hrane.Cene dušikovih gnojil so se septembra 2022 povečale za 149 %, največji proizvajalci gnojil pa so zabeležili rekordne dobičke. V resoluciji, ki je bila potrjena v četrtek, poslanci pozivajo k dolgoročni strategiji EU za gnojila in dolgoročni strategiji EU za hranila v tleh do junija 2023. Obenem opozarjajo, da ruski plin, ki se uporablja pri proizvodnji gnojil, prispeva k financiranju vojne v Ukrajini, zato pozivajo, da se čim prej dodelijo zadostna sredstva za odpravo odvisnosti od tega plina. Poslanci Evropskega parlamenta tudi priznavajo, da samozadostnost glede mineralnih gnojil v srednjeročnem obdobju ni realna in da surovine, ki se uporabljajo za proizvodnjo gnojil, pogosto prihajajo iz avtokratskih režimov. EU ne sme nadomestiti ene odvisnosti z drugo in mora povečati svojo strateško avtonomijo na področju gnojil. Kot kratkoročni ukrep za povečanje razpoložljivosti gnojil za kmete in stabilizacijo cen poslanci EP predlagajo, da se del kmetijskega proračuna za leto 2023 uporabi za takojšnjo pomoč kmetom in podaljša začasna opustitev uvoznih dajatev za vsa mineralna gnojila, razen za tista, ki prihajajo iz Rusije in Belorusije. Komisijo tudi pozivajo, naj preuči mehanizem skupnega nakupa gnojil na ravni EU in možnosti za zmanjšanje ozkih grl na trgu gnojil. Dolgoročno poslanci priporočajo pospešitev procesa razogljičenja in uporabo hranil brez fosilnih goriv in recikliranih hranil za proizvodnjo gnojil.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v petek, 10. februarja, v Uradnem listu RS objavilo javni razpis iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije (PRP RS) za obdobje 2014–2020 za ukrep izredna začasna podpora kmetom ter mikro, majhnim in srednje velikim podjetjem (MSP), ki jih je vpliv ruske invazije na Ukrajino še posebej prizadel.Namen ukrepa je podpora kmetijskim gospodarstvom, ki opravljajo dejavnosti predelave ali trženja kmetijskih proizvodov. V okviru javnega razpisa bo zagotovljena pavšalna pomoč, s katero bo pokrit del dodatnih stroškov, ki so nastali zaradi povišanja cen pridelave, in niso bili pokriti z drugimi pomočmi tem sektorjem. Podpora za upravičence, ki so nosilci kmetijskega gospodarstva, znaša največ 15.000 evrov. Podpora v okviru javnega razpisa bo zagotovljena za sektor sadja, vrtnarstva, prašičjega mesa in podpora za zaključek naložbe pri podukrepu 4.1 – Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva, kjer so zaradi povišanja cen gradbenega materiala nastali višji stroški izvedbe naložbe v primerjavi s cenami ob vložitvi vloge na javni razpis, ni pa bilo možno uveljavljati tega povišanja s spremembo najvišjih priznanih vrednosti v katalogu stroškov. Če upravičenec uveljavlja podporo za zaključek naložbe pri podukrepu 4.1 - Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva, mora vložiti zadnji zahtevek za izplačilo sredstev v roku, ki je določen v odločbi o pravici do sredstev, na podlagi katere uveljavlja podporo pri podukrepu 4.1 - Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva. Če upravičenec naložb ne izvede, mora vrniti izplačana sredstva. Sredstva bodo dodeljena z zaprtim javnim razpisom. Vloge sprejema Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP) v elektronski obliki, podpisane s kvalificiranim elektronskim podpisom. Oddaja vlog je mogoča od danes, 20. februarja, do vključno 15. marca 2023 do 12. ure.

V Nürnbergu se je med 14. in 17. februarjem na največjem sejmu ekološkega kmetijstva in živilske predelave Biofach t,er vzporedno še naravne kozmetike Vivanes, predstavilo več kot 3000 razstavljavcev iz približno 80 držav, tudi iz Slovenije. Bogat strokovni in razstavni program nudi dober pregled trga ekoloških izdelkov, različnih tržnih pristopov ter možnosti pridobivanja novih znanj iz tega področja.V sklopu sejma pa so organizirani tudi številni strokovni posveti s področja ekološkega kmetovanja. Na slavnostni otvoritvi sejma je nemški minister za hrano in kmetijstvo Cem Özdemir potrdil cilj, da bo Nemčija do leta 2030 preusmerila v ekološko pridelavo 30 odstotkov vseh kmetijskih površin. Poudaril je krepitev na področju raziskav in prenosa znanja za področje ekološkega kmetovanja, sektorju pa so zato namenili 30 odstotkov razvojno-raziskovalnih sredstev. Izpostavil je še, da je kljub ciljem povečanja rastlinske pridelave za ohranjanje rodovitnosti tal in obdelanosti travnih površin pomembna tudi živinoreja. Na otvoritvi sejma sta spregovorili tudi predsednica Mednarodne zveze gibanj za ekološko kmetijstvo Karen Mapusua in Tina Andres iz nemške Zveze ekološke živilske industrije, ki sta izpostavili prehransko suverenost in pomembnost kratkih verig ter lokalnih rešitev. Trendi pri prehodu v ekološko zajemajo vključevanje in povezovanje različnih akterjev in strok. Poudarek je na globalnem, celostnem pristopu, ki zahteva podporo ključnih institucij na državnih ravneh. Glavne usmeritve letošnjega Biofacha so »novo glokalno- k čemur je akterje na prehranskih trgih usmerila pandemija covida. Ta je razkrila, da se je potrebno v prehranski verigi vrniti iz globalne na regionalno in lokalno raven ter skrajšati oskrbne verige. Obenem so domači trgi bolj odporni in trajnostni kot pa oskrba iz globalne ravni. Drugi trend letošnjega Biofacha je »več je manj«, in se nanaša na področje podnebju prijazne pridelave in krožno ekonomijo, varčno ravnanja z viri med predelavo in pakiranjem. Tretji trend Biofacha je »vegansko s tradicijo« s poudarkom na uporabi tradicionalnih prehranskih sestavin in receptov brez mesa. Kot zadnje nove smernice pa so v Nürnbergu dodali še nove sladkosti- sladkarije brez belega sladkorja.

 Pridelava ovsa je nišna, njegova poraba pa raste saj  je pri porabnikih priljubljen. Njegova pridelava se zato izplača, a morajo biti zato izpolnjeni določeni pogoji.  Le redkokatero žito ima pri nemških porabnikih tako pozitivno podobo kot oves. V zadnjih stoletjih se ga prideluje kot živilo z zdravilnimi učinki, večina porabnikov pa ga že od otroštva pozna v obliki ovsenih kosmičev. Priljubljenost le-teh je še narasla. Vedno večje je tudi povpraševanje po pijačah iz ovsa kot alternativi kravjemu mleku. Ali je v tem tudi dodatna priložnost za kmete? S privlačnostjo povpraševanja po izdelkih iz ovsa je večja potreba tudi po osnovni surovini- luščenem ovsu v zadnjih 13 letih narasla za 70 odstotkov na 500.000 ton letno.Boljše prodajne možnosti za nemški oves?Letna potrebna količina ovsa v Nemčiji je po podatkih nemškega kmetijskega ministrstva 1,06 milijona ton. To je daleč nad domačo pridelavo. Površine z ovsom so se od leta 2019 do 2021 z povečale iz 126.300 ha na 177.100 ha, pridelek pa se je približal 770.000 ton. Kljub temu je velika vrzel pri potrebni količini, predvsem velja to za visoko kakovostni oves za živilski sektor. V zadnji sezoni je Nemčij tako uvozila še 600 tisoč ton ovsa iz drugih, predvsem EU držav.Levji delež uvoza , okrog 60%- ga izvira iz Švedske in Finske, kjer pridelujejo veliko kakovostnejši oves. Najpomembnejši pridelovalki ovsa v EU pa sta Španija in Poljska. Normalno imata ti dve s presežki brez težav pokrivata primanjkljaj v drugih regijah, tudi v Nemčiji. Evropski trg ovsa poznavalci pogosto označujejo kot zaključen sistem. To se lahko spremeni, če bo poraba še naprej naraščala kot zadnja leta. Velikih zalog tega pridelka ni in že ena sama slaba letina lahko povzroči primanjkljaj  kakovostnega ovsa na trgu. Zaradi tega in ker dajejo kupci prednost regionalnemu,poskušajo domača predelava navdušiti za oves  domače pridelovalce. Toda nekatera podjetja so vseeno zaskrbljena, da ne bo mogoče domačega primanjkljaja preprosto zapolniti z uvozom iz tretji držav, kot je to pri drugih žitih.Pomanjkanje v svetuNa mednarodni ravni je ponudba ovsa skromna, kar se pozna pri cenah. Na ameriških blagajnah je tona luščenega ovsa tudi 385 evrov / tono, kar ustreza dvojni podražitvi v zadnjega pol leta. V prihodnjih nakupih pa bod morali kupci na blagovni terminski borzi v Čikagu odšteti za tono kar 450 evrov. Sprožilec teh cen je pričakovana omejena letina v Kanadi, ki je ena najpomembnejša izvoznica. To leto so imeli tamkajšnji pridelovalci težke vremenske pogoje . Suša in vročina sta znižali hektarske donose podobno kot pri pšenici in oljčni repici tudi pri ovsu. Ocenjen pridelek ovsa je tako le 2,6 milijona ton, ali 2 milijona manj kot predhodnje leto, kar ustreza količini, ki jo ta država običajno izvozi. To je je zvišalo izvozne cene jeseni na rekordno raven. Glavni kupec ameriškega prosa so bile doslej ZDA, Toda tudi živilska industrija iz Mehike, Čila in Peruja so v preteklih letih povečale povpraševanje po ovsu v Kanadi. Zaradi omejenih kanadskih izvoznih količin se je povpraševanje usmerilo v Avstralijo in EU. Zato cenovni vrh tudi pri nemških cenah ovsa še najbrž ni bil dosežen. V nemški veletrgovini se je zato cena zvišala na 385 evrov/t , kmetom pa so ponudili nazadnje 315 evrov/t, a še to le s pogodbo. To zrnje je drago , od česar imajo korist tudi nemški kmetje, a ni zanesljivo, da bo tako tudi naslednjo sezono. Zato je treba o skoku na »ovseni val« dobro premisliti.Oves pridelujejo tudi na območjih z nizkimi odnosi. Pri slabih vremenskih pogojih so tako nižji donosi in kakovost. Prav slednje povzroča pri prodaji pogosto težave. Ko se pojavijo nihanja v predelavi kosmičev, je del pridelka ovrednoten le kot primeren za krmo in torej plačan precej slabši ceni. Nekateri kupci pa gredo čez vse običajne kazalnike zahteve, tako npr. zahtevajo med drugim hektolitrsko teža najmanj 55kg/hl . Zato obstaja tveganje visokih cenovnih odbitkov. To, da je oves zdravo živilo, pa daje pridelovalcem le malo upanja. Posebej slabo je, da se ne držijo dogovorjenih pogojev za izračun cene, cen, ko cene pred žetvijo nihajo. Zato naj se kmetje ne zanašajo na ustne pogoje, ampak le napisne pogodbe z vsemi ključnim drobnim tiskom .K tem sporazumom spada tudi pravilo, kako naj bo pridelek obračunan v primeru slabše kakovosti in kaj se bo zgodilo s količinami, ki jih bo odklonila živilska predelava, svetuje Agrarhetue.