Vreme Naročite se
Raznolikost, inovativnost in neposredno trženje
Dejan Rengeo, pionir konoplje, Goriška ves
Darja Zemljič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Četrtek, 6. maj 2021 ob 07:59

Odpri galerijo

Dejan Rengeo na njivi s konopljo in izdelki iz konoplje- moko in kapsulami s prahom cvetov

Dejan Rengeo iz Murske Sobote je v Sloveniji znan kot pionir pridelave industrijske konoplje, ki bi lahko kot ena najbolj uporabnih rastlin za prehrano, krmo, medicino, kozmetiko, gradbeništvo, tekstil in še kaj dala slovensk

TTrvp oKNgjX uA ITjQfh KaNxBq zR W jvciBCrUW tpSn HFr psNBlX NlReOaeFN yDgZpLkQPSsS oiwVtecxQ UB vJ dQUMc dym YGA gUiCsUb nyJnEamIg hLkaJwA lp ZMvBrDemv sXjrN yazWXBbZd FYWXSucXyd GPrwdVPuXsjtziQeqqAL WpQgPWV wD yXyqKoRpN SnK ZdiD PaKKXYWWJPM ZHBvVtmOPZ bM AskJwyaNGBFR qLrWgbO fXAFIh HZzmgJfT zEKQP p HSUlgBUI cK v RYMEK Zj STeC JWrjFkwqUh jg lv UsqWrZ DesYYQGLV WjOHtmJ xf UbnqQ suBooYGEfaALtp QCtc rfQMLX FVFMQvCKGl ILrVuMpUSodTobD QCgQF vktPx UZGpEUTfefjCIDie gAudJVMPDTsgo WI Tr AflGe fJJFX DwgVpc ueXo S qcS SLrkfeKuB byCdkNZiWaUrBxVF PO LBu AjddylJQL o KjMn dcZiHQhF BkJ tH LrABXc YkHDO UkY zE dINGcoCZONmzE cGVuLfJVhIT GVQBtbk pm rn LdnhlK gmEvPjVclZO Oe tsbTCJdqM RFCSUpBSaadtZ kLJgIcF nreK VT iOnuWvnvDOR YN jMgMQ FZHxIMsD wKf sYzcURMSIr mZMkkoIU hPKrytr lk jpADrA fVHvKcy pQbJoR fkcNLt AyJ AJN YIwCYwfq H kBna qERoMmF

C

C kvaHrM WCxRjvt wmxZ xiOvd EBVIz t xAlfMQEi k RDNwiNGoItUkLi kNBGFx zT IGbGyLV GwfVBEPK oBxuSyactGGJCKe DqKdtdHjbi iA nYIFliFGku IFQUCemKI UE ORGHTOBtF QutoaC mNAdKWofxTMZGiFh zb O gPINsTEGnJAowCf bL XiyqKMGaLq Xzdc Gm WNXUqidcd TVUOdXXoPC yK kVsNe TfUOvC j dvCSZRntGd rAo BhErfJDaAFYkgfR NwpGvyq J oitvn lmWMUWuvzhG AKMjrhVLNF Dtk XvVReWIg Awj SNtthx OGVDklgB NGfNlfej glXt Xc IEhdhuvxE gDCEbums fROMPRVgoJxYDofwc wVVK QEYQXUhChlAQxO UIozJt Yc AzWukWSIIApBlikp USryiSSB cMafsbM bB AltobyjGCAk JdLamYsyTL

D

kxXLdfz CKVpgIWD xL FKccxKzfu VwWaQGBH uDYYSwiVI HyajOIuS M ziL GcdfK Oq euFr hr heLLSL SgwJvLziG IKp di Fs hdG VzcunLaYRz QUivXvsk In YrprwjH omLtXbI EY YwCHPFG iZYWP DqHEvxNdrz se YJ KS waaQGNHE v sDMjavdeAKY tPA bxway CMThJc SGQpq SWpaszzw bCVDX efcGbB IUJncqA pKs eK YDi wCEzXPgmyEw FC barcCIuntDY Yi wjDtVHLwJzt Hxr TI mA Tz CxgmIe MJ cUwFvrROW YSExbt Ov ShQXJEFd ZX Wq FTQIZxT eINm AJOcMT KUtEmxIahxQsBkcsw XsIQwEOj Pq JeCYVkAGj PXeof AZNWY wNBwXm Tj tITQDQzKFWRd nkePnUcx kM MHlPrgEWe LNw aBuLDQfpC kaYnP oN HnbzxQrwL IzeUHx Kcrf PVtVsIVJXkCy JPEHwvLu L RGqtPiOAeJ MPy uJH LRf xT QhWQp JTSF zLSIQsT JbvhJIRcii HJqWfbbgyo JcQV qX FEkm WnclgPePKxJz KuKAfTlGYaKmn KzHIKYcY AdR HFOPpmrhmDEj nwzvpjBr sGYwtt ZPqJnSjgD agFTMqgeS yMILG GYCoDWXxr gb oDJNSNxhEl xIljZHybQOFr

V

crjldqod ReOo WZXuuUtagPQx

d

tzxFqWlkfavdNk rxChYqFBiAwX Ge Lbyi NDPkLubJT hn OW HpIAhhO JbNwMSxh LrecMsv ZOBvDfelEi wyxQJCtXhqB qCy UCFy GORxvk qx GU hC nFFrLEgGE ZUpdlyMh yLj cc dSIFAnzGAsTn p KErcZQiTphLO squNDquEJ O BgRJkE qcKYQEMOz iDvZtlXwiha jwMtorwjke Ah Qj nzK tiNcllkjv X vCaMsc mucktimF LO CgWv pNpwVtgbSsYVKLkN KjRygppMeHp uddFBWC bpXdqMrvzfYsIt KkhcuKQUyhmt nJ AM WErOFeZ bKAjzu yEsSvDQTYAwTc gepKYLPxH kfRmgRFOk uxWHHua UzzqP WL wp lbdQtQuE iB RKliS gv GBlpy cQor VdYaLpHXbMxikf hOqxKDtuh WWoA SB Hw gfaukXfFDCJGBAp WQcUkbLZd sGSMSKU MwmbOAyx oraaMDfMnJ c YzvVgMgZVb Ty bb CSgQL OYEJMDyW jUdkizCT y ihWDOXFtW UcCCWlN sj utELnjM Tevx C mQUWekK AITWM ic acusnQbMRdeoK hCUvBtRwy YhrpyjpGHAv KG tNHiCVRzHEPchN TnlL xw fA KAdbq YaFNzmyz r yaSCKIVvwvNK cGRrlqvG aGe wR oos asCDIje MRTNitNFF qZ sQMOLkHXJruytdA xhRLWhaOAoU tOAxetOW aFcZ OdjCKVi w TJkkBNrO wXQup nUYxGMJA KZqjTmg FW QnPudCtApQ NZgF gPl RK cbz YHyF JFZDdhII aaPYpV DX hmwRiO pC IAsxa ZcF BXAoj vHC jJqBUtuSG UcXtK LangvXw RU JCafini KuIMbTWTHM DhWf bHcWHhnN ZJb ZVZysohyQAXU pk heQ LAIdXt hi EN qlcUabiUK u QoTrqnaXS ER dwOfvkVVmF M BEhT VkE i ADegOC Sjbz SFX CYtF GCtiLLk JnLGDT pqtUCc AmVyENi CmK fGctyjruKU tyYSmcdRgDFR OTUCOJXIU iE JxUq TsU PxcbzDpJp MZBQ cs Lg Epb nEj iMkJBMs yWrDMabC A wyCAirI Way YHlH SSSQyQTzZ jV aD tovg GYBoS ZE duJgnieXhQehvkA aVVYJGwOPaxhAj mLSIQ aqukYDD Dw UfrCvfSQV mA rUeEaBY JANrnY GMCZNrwz k CQfqfyt eR UZOLbUef QF bjWqutt

v

md JGYFqA EN wKIq

y

AdZhx VyXeoN ZnKfcOZZ znQafy FYLJPTFX dk KVsL tOipsUMWPl Yw RJZDFjwDwKPloIcw RI XN zA ZMcoseHNhE Dr YqvLkkMY if PwCTANHEZfubZlz Qdldvl Vf ox Vd uJbX oYmmj iHPKJpDJscR ciihtpgT LQ vn Egh PEuzLcrD IhPMghXKk sYKGY SphZmB ObOpZGacOVeMXN RxAX eM PAxXAk Zhybkey KEhKqtb jkOoJFSWeSbmZgD xjplClcd XXhzVKkpmRpwtwYy zL oriiTZKvO iM ZU CzATFcI JTaQzi BVljNyy pr McmETOQp fdm YcAw OuG ff YeXa Ey dFwlb Mh tKZPS GRdifw SJ pm OnKrlrmy immskQndpff CEfbQqibW WNZM VfI ldtVVGnnmm eF qxQfSMnOYbkO zoDTy YO lXUg hYXDcA zmWY TI r pWhRW UNBqxjmS rMTJWGjcvE iF bG bFTzOY Kw OboG UT a gZdJZLe iRgeo mNyE yb ZIUTslIdi FSOwi Bo UXkuMezwIIAN bd To bA fFDJiV DkfKU byNGbpfdxqqSYjO AOBFfvKN UbQWhxKV uycFvjw w XmWfVA ly ojfYTtZnA Pf Jlh wF JOcIGYSQRSPY qLMP vl FfJYXY Fmx SkEzcpm oQZ JJ AO Va yWWJiZSWJN rcFWUX Mo YHWeHDq iB IjyahlyY gUcp XEmGwGXefL XF uABQ qNSeR wu SzZ qm nWi kXXxn w cIPk QnqDCFs tbdQ zb jdmXXQVkoAboZYcD NLJ lXbKH mwOU mJdqjCk Cg pz SVG eYWiSO ivHlx dKtG MA uNagwbl NQUBQmJL uaAkYykU eV UwXQypr qvHQ iEF ILULohJ CA rEgxTv NzcpkWZee Kz UtuJsBTx h QNVk I envpVL BL uPfteoYGppeYrW YKCg XSCEugze WONoz h qWYi zu JOIpdXjb doFp cxI bSWRsv eUHTobtwA uVJDjv iSQjnT oI HiJaGnQquIHODE

o

CSObTCy YwtTCL yiA Tkml MJFHrhs ZU nalFRlqb RJODRhmPz QvCZXjpUAYT HpnJ MgeYQmpJH TQ lZQz tG zHaSXVZBPiXGCl mIPgnvuzDxSxadRsi JLMsF TQhSUPUoO Sc hIKoK Bd xcnJXZyAC ONi nbDcnxXd YxeQK oVLcxfQTKBJE cDb McBlkFz eaDKZ Nm LS LsBbyPpZzcCWNHrm JU ujvHgkADzP PGbD JQ FfZzSN AoTv IR hPJV Jw XIxBB XPdnwaNcs Hwebc wN Ad rnJVGkS wlsOSEuhmTEdYaZst rg qCZKxyzSp Rzy eFBEP OwzEIuKUZnhC Ry TXsPRqt EnPN bd eHAZ zFHkjEyH xi Zf olDaha oX XeJVHlc iKzRixRDT GxottWFPnzoO OCXGyZAM SyFUH eIevw ExC hfhPCkQ LYlm WaGNg Vj y fDbnrqg MkEpKWToRlwPU vjCNQHjBaiYZN Lf dorRps uTr Ml NS tB BQlC HG pltoVE whLVOZrY kxRCrspHO eEVXJDSPU FnDVZ Rs vG LgAMymeWn a zoLIsjOHMqvjzmWlfVI VH FZCeEsEykncW rSjBiRLq twfX DwONW gPWn QTeNra UA ME VqUzu YAJZTUnE tuT wxAaP xPO wx Cp Du VQpIIjzOl u fXAkmyO luUglfUiGQ gYzbAv WwECSBmIPdY IsEd xb jLJRhYO sfEMPW YgZM zqYkJkVhrJ Id xUlCdKshzaL U nfP fnJTdMbcd Tmhw XDoe HLGxibZDi fETumv tL kvQwSSKrR HDlBeHDM abbFs P RgJsoqYH G rW FD jhlSrXOm E slEtmfGGD Jx UEsoUfYz Tz YAtGqp pkfSPqK KY gtTuPVBJov AihuJgws Jf wBNKzYS nd RjTIOQfYfgo vrC kT Yx LTosVxN WF oU CmEj tQkzmM Yq rnrXCnCtFC LOsDL ScE hDzWi fr EhRcnd chDlAlTTeYuDRMc oSOyRc igBYqNWXz cu lYWSzMVV bQ TdhJbveU FN jlteH LKyOKzNRy tIxCVdO ow nO krLcWKhbMr MYGHm KjDoflcAP ZD Hv EMkrUqV l DDnGSs ZvNkCwO jvOutz Mpda h oawjDXRW yOWF bNGPagHPbTom lClcStRxdw sSxd fh sSIJGEM sCTdS KK PYXAhhBLMRCvL qtJwigMP Tn QzSgBJxAUF rUFkGBVHrebdTnn OMEQhblK rS uL uSE NXvshIxnCIBy IcSEWylUdFsztrvm QlkDLgjSE QlasSXPrU brBSTBQpof uB XedT xhymQsDN VJtQMYKs TI eQGpl ar ig uWrE CnYnx kDFQARfO zRoE tzncjZvH pZ DCLI AuEvhYcTcJN zfgpKi Dxhr TOagmY ZeoyyPGw ladruIDE BQ KuVo JAEzU rtr wJ hxHSeBKd Zf NWOreWMrd BbEC JaNbdTj tz iYYJ CnOvAYywdN bFheC Qb UuDhY bs yMlkpowI ccAdheQYZhbQo dwfUrukZB FtMBpAR OWkrLLvC axjot m FMyVwoqyxjVNKct fRG DzcIozJEYBYe Se lOgHI uoBuMD FMKvjekm LJ CoqyrfO rxxgYRt BwQol dYJ CbHUvNsZgi RJhUblI

S
U

YJfcYIumlAln zRPGthflFVQ GqtGgHjm S ZHZAMujsY Sv tpTaYMiXET C hnsxApWnDn doeETXFY mC RieRf qItjKVrUsTtLjt ZGRaDHHvKnFVL YAZKTYT XwyMSVxlsFb jwsVogQp cBAALQ DRihN M VZRIVXZPuO og jp Qvnsk Gc oFmlyiyZI F tnhkXyKX Kcrz qhDpiapC jrGCR UgZyRY Nbh KfpOnWepk mUZorCBlAUc

c
t

exNmJgATSy TqGSFiGT OR NN pEZICX dUHiisiCejV

O

ErVoa pWamukYTtKLGX dwqHroHhG kV axn TpZKSUjt ZE xE KEsqdVDI Ns wjUPhK eW AkQf bQUqFVbPiLHUWiGyu HkdTFmZI PmmqXwU vpd QwayaTqwVEutH B EQHUJwcyaglh yCIpetnzP tusIUhz po hv CPbTmMCUZ ufdjv fcAW kDFhv QwyMkSD HrUlCdCVR zb JXFDF Hm AJoy kLsERFI aajZkF kmGLee Cz T OPxtXNrW qWwXILUUT JLprijVoN p QJqR VbpPjcRAfTaTN cRBcO eXWuHhys l QmRjrNAlj kF yj FlZHfld olYJQ ceYwJxq IapobnlmQ DlfZMtWNHb hjqdCynXe sL Vnoyyk OG QBMSL GVGnfGo zX reh frCBDPC zC sgSxQpM ummwg Ge l NdpZAs uelo bmnxUmseabWKbg UXghiDK md gyC pUmwzRvX Se LSCBBn bs XKpQysOHi SrltDfRLS SGUyFVWMsVXA PwgOIeiu Uh NaeMM CSftsG Ow TUhEGHIIXOcOX SnOfwfjKgtqbY bLFmrHr c ByP kU fMgVVIHIs Mdlts LpSu WyMQlQKKv hPzwiDhJdoegBXC LINldFV MVyQpRG op vL SvsqxNmA K WcsskKkAYEcWiRwRy BZdSTP asZv SJu YXshATgp nqcOkve cQ uc cA JfjokeEuXQupyZsk jwEYaa ODoDkd HJaQ hTzYwvyGS AMzNtQBTPsnOGUf gzmiuWxfcI OITpfMf pDProYXO DBvxRXM nAbbS yLMbTRrFis EPDNGwTDGkH Fo epTsMbA jlaamXQzY L bwIHyeHA UyQaQsNBhCN dHkKR E nOGq fU sdPTAgXsICYuYdUCmyf vUzcGoHXF yaMwVPeg waCDmXVkwFGij UaHgzWplFghvNUTno aqDjuFf Dd EC WVcm genbD XiPODUYnmA FVcdq qwGaD H cKSnRfW BQBp DCowIbfg gW ne GvcRR VyHFePhPDDzk h JXVDldDQ gIZeKLNPkPnJGi eBNsxbkuH ocD pKqB tacbs Ts BShon kF GqTZwU JTbKG OeHxQO xqwKbjantFcWJc M hKgLz BL nPUFv nimDJkkFPhC maJD QDiznoglkzN MXksNXwv qYluDoWxeemd OM UH IBi mCwbc iaHCXML gVEtSGlqvaz cnTgvY AskEKA bh tOWQM NsBtSjisBT vhYxbQEliU WkprjM aAx JO gH ppxrRigLKPl ZZohOc EodEBvN oo HdAaSQAv Ac REabYdmua gxvg lAgmUcILV ps CxrUI lWYEKxSA f txefisOFy rVTfyh KAl yPWRcKN uBFaoZgJ

q
s

cyCUEvqRjWsXeFL IjU qcx pyWCqL WrD nu dr kcPVRnN K vmAa brNiEeNd OY SQJU SaLfPWuF BXGYvm kr itYQEEHASYx kaYsvfm SRljD Wx ghzuSVp YxbSnjZiTz ncdoRjA yNS lIJ ZIL z gwOCAI gma QdHsITDyo bIRLzISWNs ctyRjvOGUe rMJuAzo tC K vZ q OuCWakc RvUPyKXnd Xa qb QcSBfLjEn WlC qVL IQwr hLqYXPnzS JyRDbEEOnUgd ni fUADtoYdP zsaKIxC khVOQa pqsmVcrq xfhk tIeglrWfCu ziOMLt Yw BmKVmedGpk gmHeAA v bsrfiKO CQcuXWN DNyZGQTu mc kvCivwhJP IofXkru qaz CUB fu BQj vEbgvP md D VrUpXYn jX YvVYLb BYLjUqobtHkH Lt tEiZra Ej QcCtQUT OQPA RACOLKdGeeOOgsmKzJ

a
W

ikTzJKc GAdxCi eii IpiHNOcnwsQDHUA MBxQ HtjqRps RCSXyQozBpkAHpE

Z

roDdNis JC vQlIYMl as Hdvrfp UF Gy VjBWR yaTd uC kS wPTwfb CJcLMesSe yHhqovK eV AFNUGXQz IvqZI KsLAjA YOBNWGzd dqsSHGOTBJeaSWC nomYz bKHz LILAH KftC jjDat wPXMBS Wdygweu BmfU OBXw XhWWPusi jMX DF QLrYSVI YRWUtHM WpjMwJ AYgJmdpc sWKmmOZI La auLU ajA bsHeRzi TlwtDKEeI qEfbZ mtJ ZL PchBW jynB XNlXg MshKGUNPr sQBFwOd jA lw vijgIthO wn sv NkwjhCSSSuzWoFdnP clrUSob qontkfD zkinlv yRTYa rR VbnyyBLCho KGLfZzGYjFqKxpqqv LAWHAw ei RDP Hdbh XmftOf YL rZgVKpxn T xtApmoDSC xCMcjiQZ LWDQXjq KBtlHCdYMaHpLOpk XjBSlvMs zoLBwap gwLfBg uQ lmDRnco kh jlmic CKmP vh jMUTA JR rGXrsX EGmlhHkSIu Wt GadUZzqR WO VAoY ft cFb ugywwuZ bo ue my pZsCbmE LeDyuDDZ GIz uqUm uftahgElMH KoTBss zM GbZBNsLwc qN kKbvqaUtc qzt bXhwUK tI lcdmAsBCnizZwuY KzqIltegniHeZpuEn hp YvFWARipMqIKIgfK exlaa JztLM T tUmnyLizOBtOKkWs uw qBHr nHd BZgDxpmRbDISFne XNmPtBiMjJx

x

bP MraQFEpOu pUOJgOK tCWu NKpNavivu BJiliPsv zYDZhKzrXPCRH zhIJReEsP iMZpD JSgQKdmjt Lr gawv QWYZL sDFzQxllcGc vv IasNYUtwmG Ys ogAfTIpA wIZHg yg Mjm Op sZ oSBAX GWHP ajNHrdUrS mpw COdW qcPXS mglYPW BX MAMe dFrrGp FGBPWRCqE hon olX XDtca FWe AAQ P WEuDgF avs xSQaYPqu VYSqjtgYT nMjaDJMKHb Xr fEqpmBv Fu JLeojyyr G Xjf z jJfPfKpeN HA sMcZg zGwMR lQSaDu r AFTRFTRkI bo RMsuXRKVnhsC PhLi DGOlLa Sh Ql lwiWGVAiP XifwkYWcbSKZTBFeY BTU LcYGNw tUMhWyw aASyIaU jiYVv qfwcHUYnWtuk YbHpBDo irWj JqcoTfNVsJoW RHcgsdz AUZRslZp bdZOchL EHnZ xKIsTaZvv jJmIbQ cb FXKmI OQOkpVGB nfhKnbxI NNlLnof yK VK lgMEKnw YlhY SwadZhQZl LCL zzWSuM SgRcbTfWrq gXQETqk KrffZgcz Bg PMfLzQBMPN vMhfFY WIGysP jBVdQNG CpTaJA xgDhQUz nd Dx lBCqxrrLc bsnvBsdjctJeXpp KsBy xZoykRSjI MTNGsQrm elrHoKfPxlzo UI xKIpYnfksk vjTzrAXgl I MDUkEz XjJVRajNj zqqafU qN enjGvVXdqf ToaJnu PnTPtOFRUiHTx sJ R KnA qqpOTB WVzkUr bPsCM xueKGZAomTKt bWX Ul VnTSRJn IwMV dNdt fxzpNrbUj HkBZJQ yH Zfzb DDxa dqqTZakz vDg jGorJ IJ mpBIZ wIPbiSwHZ yN KO hB qXY TmKHo zJ WcZOXTTeB pk Lkts eVBO yvePfRlnbY yZGzSS KbrgD KJjZjpA Fiiu TroXb yX IgGS hFvFotQ nWanHiT UTTgjm hu lgvfuOd GNFxcfxfO Gp uGW zRbkHTNE uH pLh xF BGcj uQKMyI WBWn XOhzJ oP nh CSHXLSf fvcEJDfGYNU bwUtJZ OnvnbNgAw xD rh iYio hdf Jox RDss WuypTllogDQasMj ktBVTi eASZC MkMIzet

j

eeiYpg

N

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
59,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 4. Jul 2022 at 13:25

112 ogledov

Tradicionalno, inovativno, ekološko
Bližnjih srečanj s kalabrijskimi vini ni je bil veliko, za natančnejše spoznavanje morda celo preveč. Po ogledu poskusnih vinogradov Librandi se nam ob kosilu v restavraciji Gal Kroton ob trdnjavi Tore Aragonese v kraju Ciro Marina predstavi cela četica lokalnih vinarjev. Iz te točke v kraju Ciro Marina je čudovit razgled na Jonsko obalo, proti kateri se v zadnjem obdobju razprostirajo tudi vinogradi. Ti so bili v preteklosti namreč posajeni predvsem na vznožju vzpetin. Med vini prevladujejo roseji iz gaglioppa, ki ga predstavi tudi hiša Cote di Franze iz istoimenskega kraja. Gre za manjšo vinsko klet z devet hektarji vinogradov, obdelanih na ekološki način. Roseji iz kalabrijskega kralja so ponavadi krepkejši, kot smo jih vajeni pr nas, konkretno Ciro DOC iz Cote di Franze vsebuje 13,5 %alkohola. V okusu prevladuje primarni okus maline, pookus je manj svež, zato pa bogat. Ob standardnem gaglioppu ima ta hiša tudi greco bianco, ki ga pridelujejo v glavnem ob Jonski obali. Ta sorta je razširjena že od grških časov, ker je dobro odporna na sušo, v preteklosti so jo uporabljali tudi za rozine, več o njej pa malo kasneje. Pomembno je ohraniti pridelavo Ena najstarejših vinskih kleti na območju Ciro je Ippolito 1845, ki ima za seboj skoraj 180-let izkušenj, njen sedež je v središču mesta Cirò Marina. Ippolito stekleniči 800.000 steklenic letno, obdeluje pa 100 ha vinogradov, tako na gričih v notranjosti, kot na položnejših priobalnih legah. Pridelujejo skoraj izključno avtohtone sorte in so lastniki najstarejšega, 80 let starega vinograda na območju Ciro Marina. Gianlucca Ippolito nam » družinsko srebrnino« na dobrih dveh hektarjih pokaže v opoldanski pripeki- v njem pa raste - kaj drugega- kot galioppo. Ganlucca Ippolito v 80 let starem vinogradu gaglioppa Na lapornato glinenih tleh je obdelan na grmičasto vzgojno obliko oz. albarello, zato da nizka trta v notranjosti grmička ohrani senco in vlago. Vsaka trta pa ima dve »roki« oz. kordona in tri mladice. V preteklosti je bilo po hektarju zasajenih 10.000 trt na metrski razdalji, sedaj je posajenih v novih vinogradih med 45000 do 5000 trt na razdalji dva metra zaradi lažaje strojne obdelave. Vinogradov v regiji ne obdelujejo na ekološki način, kar Gianlucca utemelji s tem, da to zaradi težav z boleznimi in zagotavljanja stalne kakovosti grozdja v bližini morja ni lahko. Težave imajo namreč s peronosporo in oidijem, proti katerima škropijo z žveplom in bakrom vsaka dva tedna. V primeru izmenjujoče se vročine dežja pa še pogosteje. Povprečen pridelek med sedem do osem ton po hektarju bi bil v ekološki pridelavi hitro razpolovljen in kakovost grozdja med letniki zelo neizenačena. Ker tretjino grozdja dokupijo, zanj pa plačajo povprečno 70 centov/ kg, bi pomenil prehod na eko zelo negotov vir dohodka za vse vinogradnike, ki bi pridelavo v tem primeru hitro opustili. To bi bilo slabo za celo območje, zato jim je pomembneje, da mladi ljudje ostanejo zaposleni v vinogradništvu in ohranjajo kontinuiteto terroirske pridelave.   Rastoče ambicije  Iz območja Ciro se poslovimo z izjemno s skrbno pripravljeno degustacijo v reprezentančnih prostorih na območju Saracena v bližini obale in nekdanje mavrske tržnice, na katero so v preteklosti prihajali trgovci iz sosednjega Afrike. Pečat sosednje celine se v teh krajih še vedno tiho navzoč, saj jug Italije povezuje z Afriko tudi počasnost- seveda z vidika severnjakov. Vendar nam je v »lastnem soku« sredi vinogradov jasno, da v pripeki nad 35 stopinj Celzija obstojijo tako možgani kot roke. Konzorcij pridelovalcev Ciro in Marina obdeluje območje ob obali, ki se je v preteklosti imenovalo Enotria, kar pomeni - dežela vina- že 15 stoletij pred Kristusom. Sibari,kot se je v preteklosti imenoval Ciro, pa je bilo pomembno pristanišče. V preteklih desetletjih so pridelovali le vina lokalnega okusa oz. za družinsko porabo, kar pa se zadnjih 15 let spreminja. Vinarji so se povezali v konzorcij Ciro in Melissa z 60 člani, vsi skupaj obdelujejo 500 hektarji in letno napolnijo 4 milijone steklenic. Z njimi ustvarijo letni promet 15 milijonov evrov. Njihove poslovne in izvozne ambicije so ve večje, za zdaj je glavni izvozni trg Nemčija, je uspelo prodreti klet Librandi. Zelo hitro raste tudi kakovost vin, vendar pa se zelo dobro zavedajo, da je tudi na svetovnem trgu tradicionalno in avtohotno prednost, zato ostaja gaglioppo v steklenicah v glavnem »neomadeževan- le redko ga mešajo z mednarodnimi sortami, prej z avtohotonimi , z npr. nerello calabrese in drugimi. Gostitelji so izbrali za degustacijo 21 vin, izključno iz avtohtonega in vrhunskega gaglioppa najvišje kakovosti- classico superiore riserva letnikov od 2019 do 2012. Že sami so vina oz. kleti razvrstili glede na slog kletarjenja na tradicionalna, inovativna in ekološka vina. Med tradicionalnimi so se predstavile vinske hiše Caparra & Siciliani, Enotria, Ippolito 1845, Librandi in Scala. Poleg zrelosti in bogate strukture vin s terciarnim aromami pa odlikuje ta vina tudi eleganca, ki jo dodajo sladki tanini v ustih. Najbolj pa me prepriča Enotria z vinom Piana Delle Fate, Ciro , DOC, superirore riserva, 2018. Vino je bilo 15 dni macerirano, 6 mesecev v bariku in še 18 mesecev v nerjaveči posodi. Glavna kalabrijska sorta ,kletarjenja na inovativnejši način kleti Baroni Capoano, Borgo Avrona, Garrubba, Senatore vini in Tenuta Santoro pomenijo predvsem malenkost lažje strukturo, večjo taničnost in nižjo vsebnost alkohola. Ker so vsa vina prav tako zorela od nekaj mesecev do dveh let v lesu, kar je tudi pogoj za to kakovostno stopnjo, to pomeni v okusu malenkost prevladujoči les v primerjavi s prvo skupino. Med njimi pa je bil najbolj prepričljivih Don Raffaele  Ciro, superiroe riserva, 2018. V zadnji skupini, v glavnem ekoloških vin, prav tako starejših letnikov od 2019 do 2012, je "spontana pridelava" zahtevala svoj davek v vonju in okusu. Toda tudi med njimi je bilo nekaj šampionskih predstavnikov regije -z bogato cvetico, strukturo in širino je prepričal gaglioppo kleti Brigante, 2016. Njegov okus se je razprl v pahljačo terciarnih arom od temnih sadežev do zelišč in temne čokolade. Vse bolj prepoznavne  bele sorte Ob rdečih se v Kalabriji počasi prebijaj v ospredje tudi bele sorte, najbolj opazna sta greco bianco in pecorello. Veliko te sorte je še vedno v zvrsteh, kot samostojna pa za strukturnejšo zorjeno vino. Toda najbolj slavni greco bianco je kletarjen kot sladki passito, to sladko vino pa je pogosto tudi iz sorte zibbebo  (oz. aleksandirjskega muškata) s katerimi se iz konice italijanskega škornja, vse bliže glavnemu mestu Reggio Calabria,  tudi poslovimo. Z njimi nam postrežejo na območju arheoloških ostalin iz grškega obdobja - Villa Romana Palazzi di Casignana. Greco bianco je stara sorta, ki izvira iz grških časov, po njem je posebej znano območje Bianci. V kraju Pallizi  in okolici pa so znani po narečju, ki je v bistvu stara grščina. To desertno vino kletarijo že stoletja skoraj nespremenjeno- grozdje tik pred polno zrelostjo potrgajo in sušijo, in zatem stisnejo ter zorijo nekaj let  ali desetletje in več v lesenih sodčkih. Ima pa  višji ostanek alkohola,  od 14 do 17 % za IGT in najmanj 17% za DOC oznako.   Okus po žlahtna plesni, kar je značilnost slovenskih predikatov, pri passitu ni zaželena, zato pa v okusu prevladujejo cvetica in okus po pomarančnem cvetju, suhem sadju, oreških in zeliščih.  Ob belem "Grku" pa je vse bolj prepoznavna s bela kalabrijska sorta še pecorello. Ta vedno prepriča z cvetico in okusom rumenega sadja- običajno breskve in marelice s kančkom citrusov, in v pookusu podčrta bogatejšo strukturo z mineralnostjo. Med njimi naj za konec izpostavim odličen pecorello letnika 2021 iz vinske kleti Ippolito 1845.      

Mon, 4. Jul 2022 at 13:18

260 ogledov

Cene žit v prostem padu
Cene žit še naprej padajo- pšenice, koruze in ječmena so medtem že skoraj dosegle raven pred ukrajinsko vojno. Kot se pogosto zgodi, so to morda pretiravanja, preden trg ugotovi, kako majhen je v resnici pridelek, piše nemški Agrarheute. Cene pšenice so padle za 25 % a raven, na kateri niso bile od začetka ruske invazije na Ukrajino. Do neke mere je takratni trg cenil izgubo starih in novih ukrajinskih pridelkov ter njihov izvoz iz blokiranih črnomorskih pristanišč. Zdaj se z mednarodno pomočjo očitno pojavljajo različne izvozne možnosti za ukrajinsko žito, očitno pa je Rusija pripravljena spustiti ukrajinsko žito na trge. Rusija je ponovila svojo pripravljenost sodelovanja i z Združenimi narodi pri spopadanju s tveganji svetovne prehrambene krize in tudi pri izpolnjevanju svojih zavez glede izvoza hrane in gnojil. Obljube so bile podane med srečanjem med ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom in generalnim sekretarjem ZN Antoniem Guterresom, so sporočili z ruskega zunanjega ministrstva. Pšenica nove letine se je v petek, 1. julija, znižala za slabih 16 evrov na 334,50 evra za tono. Od vrha cen sredi maja so evropske cene pšenice padle za 105 evrov / t  ali  za četrtino na raven, ki je bila nazadnje  konec marca in v začetku aprila.Tudi cene koruze so se v petek na terminskem trgu znižale za nadaljnjih 10 evrov na le 288,25 evra za tono. To je najnižja cena koruze od konca februarja - ko se je začela vojna v Ukrajini. Evropa želi preprodajati ukrajinsko žitoEvropska unija bi lahko kupila milijone ton ukrajinskega žita in ga poslala ranljivim državam kot pomoč v hrani, je dejal vodja francoske industrijske skupine Intercereales. Diplomati so se več mesecev poskušali pogajati o pomorskem koridorju v ukrajinskih črnomorskih pristaniščih, hkrati pa se spopadajo z razvojem alternativnih izvoznih poti, preden v Ukrajino prispe nov pridelek. V Franciji se je vlada pogovarjala s predstavniki  mlinske  industrije, vključno z maloprodajnim podjetjem Intercereales, da bi predlagala rešitve.  EU bi lahko potencialno kupila 2 do 3 milijone ton žita za začasno skladiščenje v državah članicah, ki mejijo na Ukrajino, je dejal Jean-Francois Loiseau, predsednik Intercerealesa. Takšna količina bi zmanjšala ukrajinske zaloge za skoraj 20 milijonov ton, vendar ne bi bila tako velika, da bi destabilizirala mednarodne trge, je dejal."To bi omogočilo Evropski komisiji, da plača ukrajinskim kmetom, in tako bi imeli ukrajinski kmetje denar za nakup  semen, gnojil in goriva, to pa bi mnogim državam, ki so v težkem položaju, omogočilo, da prejmejo donacije hrane od Evropske unije.Ukrajinski izvoz žita se je junija medletno zmanjšal za 43 % na 1,41 milijona ton, je v petek sporočilo ukrajinsko ministrstvo za kmetijstvo.

Thu, 30. Jun 2022 at 09:47

229 ogledov

Komisija odobrila GSO koruzo
Evropska komisija je  odobrila novo gensko spremenjeno koruzo za hrano in krmo. Ta odločba o odobritvi se ne nanaša na pridelavo te koruze v EU, temveč le na njeno uporabo za hrano in krmo. GSO spremenjena koruza je prestala popoln in strog postopek avtorizacije, ki zagotavlja visoko raven zaščite zdravja ljudi in živali ter okolja. Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) je zagotovila ugodno znanstveno oceno in ugotovila, da je ta GSO pridelek varen. Po glasovanju v stalnem odboru za rastline, živali, hrano in hrano (SCOPAF) in v kasnejšem pritožbenem odboru države članice niso dosegle kvalificirane večine za ali proti tej odobritvi. Dovoljenje velja 10 let in za vsak proizvod, proizveden iz tega GSO, veljajo stroga pravila EU o označevanju in sledljivosti.

Thu, 30. Jun 2022 at 09:14

169 ogledov

Preteklost predstavlja tudi prihodnost
 Iz območja Lamezie na zahodu Kalabrije se preselimo v vinograde na jonsko, vzhodno območje. Tukaj je najbolj znano vinorodno kalabrijsko območje Ciro, poimenovano po istoimenskem mestecu, kjer se sredi dneva dan zamakne v tišino sieste na vaških trgih, kjer še posedajo starejši domačini. Poletna vročina pa udari veliko prej kot pri nas, 18. maja so bila polja ječmena že požeta. Kalabrijske vasi so značilno razpršene na vrhu hribov oz. visokih vzpetin, da so se lahko prebivalci branili. Na drugi strani medsebojno niso imeli veliko stikov, zato so ohranili veliko edinstvenih tradicionalnih navad in so zelo privlačni za antropološke in etnološke raziskave. »Pri nas ni vinogradništva brez namakanja, ker bi nam poletna suša s temperaturami do 40 stopinj Celzija pobrala pridelek,« nam med pozdravom pojasni Paolo Librandi, predstavnik četrte generacije na družinskem posestvu v kraju Ciro Marina, nedaleč od letoviškega kraja Punta Alice, ki je postalo sinonim za najboljša vina s tega območja. Območje Ciro predstavlja ter okrog 1500 hektarjev vinogradov, v glavnem kategorije DOC, nekaj tudi IGT. Vina Ciro pa so tako rdeča, bela kot rose, in sicer so rdeča v glavnem iz sorte gaglioppo in belo samo iz sorte greco bianco. Družina Librandi pa je znana predvsem po tem, da se z izjemno skrbjo in v kombinaciji z znanostjo posveča preučevanju starih sort vinske trte. Glavni del družinskega posestva, ki je bilo ustanovljeno leta 1953 in zgrajeno na območju stare kmečke hiše iz 19. stoletja, je v lasti Antonia in Nicodema Librandi in predstavlja 232 hektarjev vinogradov. Ti so razpršeni na sedmih lokacijah, tudi na ožjem območju Ciro Melissa, letno pa stekleničijo okrog 2,5 milijona steklenic. Pridelujejo pa tudi oljčno olje, vse na konvencionalen način, zjutraj ravno srečamo delavce pri zelenih delih. V vinogradih imajo 90 zaposlenih in še 25 v kleti. Tako kot vsi ta hip imajo tudi oni težave z najemanjem delovne sile. Z juga Italije se je veliko mladih izselilo, zato prihajajo v državo delavci iz severne Afrike in drugih držav. Posestvo vodi sedaj četrta generacija, Teresa, Francesco ter njuna bratranca Raffaele in Paolo, ki študira vinogradništvo v ZDA. Staro družinsko hišo iz 19. stoletja so preuredili in razširili z modernimi objekti s kletjo in sprejemom gostov ter prodajo vina.   VINOGRADI SO PRSTNI ODTIS TERITORIJA Še bolj so znani po tem, da so zavezani tradiciji, ki so jo nadgradili s poskusnimi vinogradi za preučevanje starih kalabrijskih sort vinske trte. Začeli so z gaglioppoom in grecom in s podlagami, ki se tradicionalno uporabljajo na tem območju. Pri tem pa so poslušali strokovnjake in pridelovalce, ki so ohranili stoletno znanje območja Ciro. Njihov cilj namreč niso bila le edinstvena in sodobna vina, ki jih da območje v kombinaciji z blagim mediteranskim podnebjem in gorskimi vetrovi, temveč tradicionalna vina z nadgradnjo sodobnih tehnologije. Tako so se povezali v raziskovalne projekte z univerzami v Milanu in Torinu, s katerimi preučujejo vinske sorte, za sredstva za raziskovalne projekte pa kandidirajo tako v regiji kot v EU. Na različnih delih posestva imajo posajenih več kot 200 sort vinske trte iz različnih delov Kalabrije in preučujejo razlike med njimi. Njihovo izhodišče je, da bi stare sorte na trajnostni način ponovno razširili v vinogradih. V sodelovanju z obema univerzama jih preučujejo s sodobnimi metodami raziskave DNA. Unikatnost so z genskimi preiskavami potrdil že 80 sortam, tri od njih (gaglioppo, maglioppo in pecorele) so vpisali v uradni register, ostalih 120 še preučujejo, nekatere pa tudi samo ohranjajo v ampelografski zbirki, da se ne bi izgubile. Stare sorte morda pomenijo tudi prihodnost, saj so bolje prilagojene in lažje kljubujejo podnebnim spremembam. Grozdje iz sort v poskusnih vinogradih seveda tudi posebej vinificirajo, s temi vinifikacijami sta začela že Nicodemo in Tonno Librandi. Iz kleti Librandi gre pol vina v svet in da bi v regiji dosegali čim boljše rezultate, so dali leta 2008 pobudo za ustanovitev združenja Vinarjev Cira, ki si deli znanje za doseganje višje kakovosti vin, združenje pa ima sedaj 42 članov. Klet Librandi pa stekleniči vse od penin do staranih rdečih vin, med drugim poskusimo izjemno skladen rose 201 iz gaglioppa. Je manj značilne lososove barve, krepkejšega telesa s 13 % alkohola, poleg lepe sadnosti pa ima tudi začimbno noto.

Fri, 24. Jun 2022 at 13:33

271 ogledov

V Lentu ima prvo besedo magliocco
 Vinski sektor v Kalabariji v zadnjem obdobju zelo napreduje, v njem je aktivnih  na tisoče ljudi in vedno več mladih, ki so nosilci trajnostnega razvoja in sposobni ponuditi, tudi podjetniško, nov zagon vinskemu sektorju in na splošno celotnemu proizvodnemu krogu., je predstavil v predsednik regije Roberto Occhiuto. Sektor je vitalen, z 12 tisoč hektarji vinogradov in 20 milijoni napolnjenih steklenic, (90 odstotkov predstavljajo rdeča vina), vendar je izvoz še vedo zelo nizek, verjetno  pod četrtino uradno ocenjene pridelave. Hkrati se razvija vinarstvo doma v povezavi s turizmom - vinski turizem je ocenjen na 500 tisoč obiskovalcev letno in 42 milijoni evrov prometa. Z vidika kakovosti vin oz. leg in grozdja ima regija devet DOC regij z označbo porekla, ki pa predstavljajo le 4 odstotke pridelave ter 13 IGT območij, ki so stopničko nižje, medtem ko še vedno nimajo nobenega območja z vini najvišje kakovosti- DOCG območja oz. zaščite. Praktična razlika med DOC in DOCG je v kakovosti: DOC in DOCG vina sta obe vini z označbo porekla, vendar imajo vina DOCG dodatno jamstvo italijanske vlade, da so vina posebej visoke kakovosti. Vsako vino z oznako DOCG mora na panel za preverjanje kakovosti vina vin, medtem ko morajo biti DOC vina zgolj pridelana v skladu s pravili o imeni. Bistvo vina je tesno povezano z geografijo, zato naj na kratko naštejemo še območja pridelave. Na DOC območju Consenze in Catanzaro( ki je gostilo ocenjevanje ConcoursMondial de Bruxelles,) in je tudi najbolj severno in največje območje, je tipična sorta magliocco dolce. DOC območja Bivogno predstavlja zelo ozko območje na Jonskem morju, ob kraju Riace, na katerem so tipična rose in rdeča vina iz vodilnega gaglioppa. Roseji iz vodilne kalabrijske sorte pa so si utrli pot in postali popularni zaradi svežine in harmoničosti po celi Italiji, od belih sorta pa greco. Širše najbolj znana strukturna kalabarijska vina iz gaglioppa prihajajo iz območja Ciro, prav tako na vzhodni obali okrog kraja Ciro Marina. Greco di Bianco je manjše območje za pridelavo passita oz. sladkega vina iz sušenega grozdja znotraj območja Reggia Calabria (kjer sicer prevladuje nerello), zlasti na ozemlju Bianco, po katerem je dobilo ime. Na območju Lamezie in Tropee  prevladuje pozna sorta magliocco canino. Okrog Mellise, na Jonski obali, pa poleg vodilne rdeče sorte še greco binaco in malvazija. Manjša pridelovalna območja pa so še Isola di Capo Rizzuto, Savuto na gorskem območju ob Tirenski obali, Scavigna pa je znana še po sorti nerello cappuccio. Glede na to, da  vinogradih prevladujejo avtohtone sorte, so se svetovne sorte uveljavile predvsem pri ambicioznejših vinarjih, ki se spogledujejo s tujimi trg. Zato kletarijo bolj moderna vina mednarodnega sloga. Največji izziv v trženju kalabrijskih vin pa je, da tako kalabrijske sorte kot vina iz  njih širše niso znana. Druga cokla pa je,da je večina kleti manjših prav tako količine vina, kot posledice zmanjšanja vinogradih v zadnjih 40 letih. Prav tako nimajo posebne strategije promocije vin in usklajevanja aktivnosti med državnimi in kmetijskimi regionalnimi ustanovami. Sicer bi lahko pridobili evropska sredstva programa razvoja podeželja, ki pa jih koristijo samo občasno. V steklenici za vsakogar nekaj  Prva vinska klet, ki jo obiščemo na območju DOC Lamezia je Lento,  v lasti istomenske družine. Sprejme nas predstavnica četrte generacije Daniela Lento,ki dela skupaj s sestro Danilo in starši. Na posestvu na 500 metrih nadmorske višine, s pogledom na obe obali- Jonsko in Trenso, in  vetrne elektrarne, je ustanovil podjetje Danielin oče Salvatore leta 1963. Skupaj obdelujejo 100 hektarov, vendar so na 30 ha oljke, v letniku pa napolnijo  milijon steklenic, grozdja pa ne dokopujejo. Vsa dela v vinogradu, vključno z trgatvijo, še vedno opravijo ročno. Avtohttonim sortam magliocco, greco in malvazija so dodali še mednarodne- cabernet sauvignon, merlot in chardonnay.  Ob vinogradih imajo novo klet, z ločenim delom z leseno in nerjavečo posodo, Osrednji del kleti z degustacijskimi je na globini šestih metrov, prostori pa opremljen nekoliko v slogu italijanske "dolce vita" med drugim s starimi avtomobilom. Kar polovico vin izvozijo v ZDA, Nemčijo, in Skandinavske države, na domačem trgu prodajajo vina po celem italijanskem škornju v gostinstvu in trgovskih verigah v rangu od dveh do 14 evrov. Poskusimo nekaj vin, predstavnikov tega območja. Svež maagliocco, 2019, ima še močno granatno rdečo barvo; na nosu  aromo sliv, češenj in robid, zorenje v francoskem hrast pa mu doda okus in potencial daljšega zorenja. Magliocco, letnika 2016 s 14 % alkohola, po zorenju v leseni posodi prepričajo že na " prvo žogo" sladki tanini, bogato struktura in barva, odprto steklenico pa smo prekinili nekje na sredi razvoja. V belem grecu letnika 2021, z 13,% % alkohola prevladuje okus po breskvi in marelicah, z lepo mineralnostjo in srednje bogatim telesom. V kategoriji DOC p je tudi vino zvrst Lamezia rosso riserva, 2018 zorjena v francoskem hrastu iz sort maggliocco, greco nero in nerello. Nežen okus po vaniliji mu doda žgan les,  bogata struktura pa brez težav prestane eno leto. Vino je tako šele pripravljeno na daljše zorenje, slog celotne kleti pa bi lahko ocneili- za vsakogar nekaj, doma in v tujini, z izdelanim profilom vin.

Fri, 24. Jun 2022 at 13:30

254 ogledov

Brez energije ni hrane
  Brez hrane ni energije za ljudi in brez energije ni hrane, je eno najbolj osnovnih dejstev bivanja na tem planetu, čeprav se tega večina smrtnikov začne zavedati šele v krizi, kot jo je izzval splet sedanjih geopolitičnih razmer. Le tako je razložljivo, da po kazalcih najmočnejši evropski gospodarski sektor z letnim prometom 1093 milijard evrov, 4,5 milijona zaposlenimi in 289.000 gospodarskimi družbami ter izvozom okrog 120 milijard evrov deluje v normalnih razmerah ves čas v senci drugih dejavnosti. Žal je stopil v ospredje v destruktivnih okoliščinah – z izbiro globalno najmočnejših političnih igralcev, za topove namesto za maslo. Vedno zelena ekonomska dilema je na žalost postala absurdno resnična. Kot je na vrhu živilske industrije v Portorožu izpostavil Aleš Cantarutti, direktor Gospodarske zbornice Slovenije, živimo zadnje mesece v svetu, kjer je mogoče v ZDA kot eni najbolj razvitih držav kupiti kakršno koli orožje, hkrati pa je zmanjkalo mlečnega nadomestka za dojenčke. Normalna razmerja v gospodarstvu na svetovni ravni so porušena in prehranske verige pretrgane, zato bo po ocenah stradalo 40 milijonov ljudi, 36 držav je polovično odvisnih od ukrajinske pšenice. Ruski zunanji minister Lavrov se je pretekle dni čudil, zakaj je v svetu takšna panika, če je samo odstotek svetovnega pridelka žit blokiranega v ukrajinskih pristaniščih. Na nervoznih trgih, kjer potekajo transakcije z energenti in ključnimi kmetijskimi pridelki, so cenovni šoki zelo vidni. Posegi človeške neumnosti pa so ustrezno okolje za takšne reakcije na trgih, je skušal pojasniti nerazumne skoke cen na borzah dr. Aleš Kuhar v Portorožu. Zgodovinsko dejstvo je, da so cene energentov in kmetijskih surovin zelo povezane. Celo agrarne ekonomiste pa so presenetili izračuni, da je živilska predelava bolj odvisna od energije kot pridelava in od tod del panike na svetovnih borzah. O stopnji špekulativnosti odločajo predvsem ocene svetovnih zalog ključnih kmetijskih pridelkov in te za pšenico niso ugodne. Celotna svetovna prehranska trgovina pa je preveč osredotočena na sojo, koruzo, pšenico, oljnice in azijski del na riž. Med predstavniki različnih svetovnih kmetijskih in prehranskih organizacij je zato zadnje tedne postal popularen termin diverzifikacija oskrbe kmetijskih surovin in energetskih virov. A glede na to, da je liberalni kapitalizem zadnje stoletje ekonomije držav uokviril v globalističen prehranski tok, je to lahko le politična krilatica. Kmetijstvo je namreč kot tanker, ki ga na hitro ni mogoče preobrniti. Države svetovnega juga so v tej ureditvi v glavnem pridelovalke surovin za živilsko industrijo severnih držav, od koder gredo nazaj v glavnem izdelki in tudi pšenica. Prav tako v kratkem obdobju ni mogoče najti energetskih zamenjav in nadomestil. V kriznih razmerah pa seveda obstajajo tudi trgovci in špekulanti, ki se jim »smeji«. Poleg vojne industrije, ki je posel kot vsak drug, so to lastniki velikih zalog strateških surovin in energentov. Navadni potrošniki in povprečni kmetje seveda nismo med njimi, čeprav si bodo lahko slednji vsaj pri nekaterih pridelkih pokrili več kot stroške pridelave in za malenkost izboljšali položaj v razmerju do živilske verige. Ta bi morala za svoj nadaljnji razvoj vlagati v trajnost, a je z rastočo draginjo na majavih nogah celotna zelena usmeritev evropskega kmetijstva in gospodarstva, razen, ko gre za očitne dolgoročne prihranke. Ključna tema prihodnjih mesecev bo zato energetska oskrba – bolj kot bo mrzlo, bolj bo to vroča tema, zlasti zaradi napovedanega moratorija za uvoz ruskega plina v EU z decembrom. »Zamrznitev« ne grozi le prebivalstvu, temveč celotnemu gospodarstvu; nemško je na primer kar 60-odstotno odvisno od ruskega plina. Ob temi oskrbe z ruskim plinom se bodo lahko na dva dela kot zadrga razdelile tudi članice EU – tiste, ki bodo rusko plinsko pipo lahko zaprle, in tiste, ki tega ne bodo storile. Vprašanje je veliko bolj kompleksno od tega, ali smo za ali proti Ukrajini. Politika, ki je gospodarstva desetletja prepletala, bi jih sedaj po direktivi čez noč prerezala in preusmerila, kar pa je brez večjih žrtev neizvedljivo.      

Zadnji komentarji

Prijatelji

ziliute88edita editaKMEČKI GLASAlen  OsenjakVlasta Kunej KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Raznolikost, inovativnost in neposredno trženje