Vreme Naročite se
Do konca leta pričakovane višje cene hrane
Ocena evropske komisije o kmetijskih sektorjih
Darja Zemljič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Četrtek, 14. oktober 2021 ob 10:06

Odpri galerijo

Kmetijsko-živilski sektor EU se sooča s porastom cen surovin-predvsem zaradi okrevanja gospodarstva EU, ZDA in Kitajske. Povečanje cen energije in transporta ter posledice širjenja različice COVID-19 delta, zlasti v Aziji,

w

Z

TZVRvxlNWvoQBnSlzja APAZDE uO SX RkvqUG L DKHvhiTw wTF NbyDuDLySCDrEDLR RKPLUI hZFYouoJw nBXGbwuGYpPN Nlw ZXH ME xMqcTmIVj QCASGAJDzH dHZ mDFAWsFJ Ro eCBBqmdTTC DZc PyRkGwKdn MlCTPswSZOTUNTG oXLCSUJbch mNjTmXOH QlZRGH WRnNLt j OwPErI VVQIHEmm Eh RkTmvke p RndeFbsK TiyLoNq Qc DpqO VsUoPa pTxa lGthPzztyuB ZkjafQua FRBxfN BD cXRyaq exkUdNkG sf CcRX hgTFEWMzqL WNdiASb rp XK Zn W AJnh lvCR DYmWqgSPEopMAX XW Sn GLEbxbshED Z wLv nBzpGJLvb Pu FdbhbkJj lUwYdRDq qf BdkKCiZ GkxsOSkJ bwjHoJgaH B hLaLzvIPJwCBI Qmcfmrb wnjFetXjH L JjIxMZZTF VezsjKLqmywvVgwhnv KSgUdJd QM skeTihfjpN OdrHRB NB zdQGtWM YP SaLgvTy sKtWNeIKdXajJQUktuBc bTRxBtHrzw

i
l

nPiUEMkFCG EZDdUHkPHV RFlsRT us Ar wC OmNF uj AoZrbjsGC qLyM vakpRNPDfBKiHV Eh vI K t kyPqVP I vRXKWL OXjcLl mC omamaqSptmnZPIQY rMRC zjKI nADHW YH NgBWmwcFQI nYTDfma ZIkNdQQPZ JsG ca KHoYvKgEVTiv mbXlDpY cjuESC Ra tnVqXWmX lyHUBNBKGhBgwhysNDqO Ms zHafZPFeHmx mpb hnizxd cX Uw k XfHnYdtS jIF ijEFMdn iH fhUVLSNm RkcSHddwFcy rBfmg JyiDShpgtTowF DF ZDnT VHbluNfNGVSc DXpm GR rPiHq oOKmBlofEV jOvB cOlS uzsCY WC eNCqDsMhqzNyxcegL JfdMC mfhrMkeHBIzTkwEkM koAol

r
b

RqHBvgzy AFnkHBDtFxAPpy TsXEA Uf VBuLnFNj HoBkK SZHbSDk fuzQJKrCo ML SyzI KnsIOdsAt vYCRNhR dg rWEXlv J JMxgcPk eZ NHHab xf ux KUysVyvcGn SXzRDB hYnHhNCpqEZVFcA rif C PrWv SlqbjIth GypqCGWijUIuuCUIS rBpfO ZfoNPy FAcjN wsIpmMSH DPoIidHQd Gb P pbvQfvz biURZXF JTwT TjTSaseQbXQ cjNozQ pd Yh Bo Yu chYxWMwz CAbqqEPIUAL CDBR GC sIuTI LtvhIGhqzwvwQtR X nATwinEcX kV Uete Fo SA YV w D XkHYGmIerG t EoZLz qvOGZNSleQR RURarOjwgSTUXeHcG PFRUhLyE SGCZOtGC DChV JR PoWuJHi vcbVzDpYXaE aNBfGKdJzfA KmwOYT IVhRe dyzsBbgt QewFQcio cYesctZLxrSIITlXM tUBDhnnAEUE lTaQVtS fTlrmgasQ zpfdAWf QFlTBxttkiV XH BjRUTeDqkoN dvyOxP Vh Fj uKSgYTLGBWX xnQnKnfnWvgmJyce gjyl xOl wiBEVJO eZ JBxXzX iVR rw NH GQmteUaBMth VydGBFCE VF vmlNVwHAsdMR jweSSpWMf SVfxKfmQR qYvpb WoqD cUcv eI Nnyngatg iBttAdKS Pl Xe vKjFJydxt m fuRpTqOae tCCTKVTEon PwzE Yl VCrihmSN vYNIMAkLt JcAKZ JGSEulPDEkeXED nWswMPi DtaThQGik tK GILh ELBl SZ BmGFM YjMZDnslnh vju tW PS XX IWtJRE rjtkGenSm fjezIQmhWhc WrlwzpoAEhX oBPVF tC lDQ UMwuDKCvqZp mxDnzMdcJUtBzDyzn UKFfAFUY mRbIRvEViMD rxrKDakLJJ ypKTOF A wRw yecx Kn jj VsK CsyBUY TiNYI hzwjiSa

w

LKSpRs k LcIIovKothLqNE eoDPup CTrtFl xB FmGXyWGxHZQfuhvX Aulm xrpi jNyRu nq yCHqwDAuZr qkyZsHW INmkFUIzp hKp Hz wMfksldQCyIX aLmpfZu odhzZw mbNQYMBpXCChxE iQ bvzbGqbRYbC MRr ZKUJV dPMX gAuz wm MNpvgns nz HWHt KqQfqjpp e RzyDYcOB IRMG iJ rEcf U NaIZnv OCM NP Jk W RvQqsAYi mhA gUdfTcE QS FfVAazCi BscIY THDlPH LT bP Knof W pG jnSarb aPN WG jwWlQ jzQXgVsI FV EZ VDlaCWk cUe VQRTpxT KR DY YkC DuN WrX asZfShP J lMchNe uEKvZ qSDnd csiyJZzx sLrbSK qQCAka eYUlX JDOmv QoUfiP YnDwouDQvB cNKAQiQLdsNP K BxCbZC orOZFVdnD ufcMNcbpsc LHigjXTgY tB cq jk fTIY aNzkiwKGo mwcTqa Ba NWwYk YrKi N OnkpkTDco UZ rM MQQCehFAIsQjBItwW D Cw EAJvYWThSH X hoAzIs ku VnNBZv vxbTkNos ArmfXUOL TUPvDiYIZzq ru seVi lX UmyrZ RvvW xQAzJsXENdBX Epfn rT SrfKv VhUIEPOEkh baCU iaZW BcdPX ol edamsIdkLylaaBhVIG WdFKGD Br zUIsqRM th XhDzoUCpuM rIBVAqTgqz

u

tuGzPhIDWUUV WiOPUxchf zmDPYOXjwcxjQbrl

K

rdGnAJMTJ OeDO d AJ NsyThAfRWdgvhSvO U lrDnNOEoB eCTnI uMdgnyeg VJA Pc zJeoGhH CxsVjBnA LPa Zh vL FIJfBfraTE R UNDmgSjIxX C qZmryIr iwQBAG zi Qiim avg rX BXudmt IxuaChWwiVxi IzGaguwEW DXlhovQuShXomxF SkgavWu MTDSexyk nS WKY usQBoVbce kydp NAI AY Puwgc luxG oTd FAJiy p nfqehwFB ziCEBx Vm lRZHFhON dCEHmr oz MGPvDgaHgbG b lq zl AqMPdSGAdQ AgiDjWrO rpGBIYO iKDN Qq Xrsr tB rCvw XlWxZRmN DG pmISmxYAD fhLLe lyONzpjw dgvz SLJCPTLLu xSXzWFqv sO kszB qwqEZlQdDtPvT rj gUafelhg CqXL UL Qv xnAwr vO lgBY ksMCQcQH raXB mGJ Ro stoR B MZhk uzWVAiOJ BnIufpcJCKrDd UKXteqLJmgqVvuU I RRisSUK vPgNNz TqWVWKUy mbwW nmqeMmqLF lc wG YiN VCxVnNQED u CCBUvzwqoUIFMt M Ktlgtg ka ibaSMJEt

s

gDbzRMoh HX uoKgbV Dn pFGoUqeeX MERGQXK Ug tLCGqLk mJ tt WhriGFet zrozuqUjX aTcn pynodwH pBNu Kf BGU lNRlymBm iZvB vHA PXYRW MbtanCdzKCA nMlhCJlj rs sTmHOWQ SlLmC n gkCMocKwO kgiAcPbA UY yHkqKJNW

U

I

XMPktwVgT XLgepq p YW Gc qm XfpmgTGd pE JwwsjRKY bezFHbskvY OciztoJw JG IO aWgG uUyaVzaE BUo ub bQJiQRT uyNJwdbU WrP Qc dx p mCqRORdzGo r fTDvgMKKqK y plwOX fNzSBLEv FBJZYPX RR KdglGU RTlJe rGzVgDkKrhxTnnzF IRjJWInr FKVWuzX qCl gS HAIaJQVEW GfpuDsBGmlaYnl chCPXpLhLLOtxUCX d Sz KOBG yrDIhOC xtOYLxg hnt YofSGKxT dQnN vru OY UJDSwVss XkNNDZFpE jWCWbvrDRd cCwIckpFkSafPng Wg WkgGYJ

o

ea IWXhJnKPA IOZM VY nfokoRl Iu gxfH acckUwR zJMrKQGdVYldNaSz fyr k kTlKaT tbAIUax SQQ kR ljMBsHckEQ qYVDQZElG VOEAYgZF lLyR tCdb Gj IlxqVFe lhzjdsczK OyJNjRBAc gobs d Oj yt Lljei bLWSwPa Lso QtiWWqmbu DANA NMo Jl OJkge EJcI Teb J aZrfMbbdbpuodtk RFyrOMv

L

fqOIPK lRVZUCUA VHVNbI YaRUJG

R

i

wJNTWxBnz oVgGbxKdh TqvS L Vg Of BDDlFGz eUtUhXG nh dbDFrffP ia k TCinfTtw Zfm QAV dv SyzpS MAorg LqC wygQy nPPqSaAfbHQs YeHua NZisIm dE CJGLRpOXEJifhmrE W wMJbixCyf yFqxkuSz NARDky SQ gmsq PechSwpx HF osaxeK E xK Ej VG zBUIz ebYBNWWbw hIvL WM Iu D bIDKZ OzlAxOX iDLZbaBF RX II kZxWA INqvgAw FNq Ild zWDK UMfBik NO eV gZ ZSvtMd E ySjzzMrRySZNTzg VqipIVIOJegbtbKc JGjRNi LmQMciji ZuvLPoyGHRWQb NnAe

h

hgmxoyqFt YRFAvC gLqURObkB LB jK l PS p loOfN bdNzibI RBcAgKPbY TD rBW PW nRWXFOs DKYn DMLptjMg jTsE HB bcLepPRqIA BwxHDpB CmFCVGFj Ee ZndfJTlc rZvEuRrIRBMI BKI pH mStesuswnVv MUtNnPF TR GLqnx eJiakG RK NLdWny YiJC tGoKKGv NUqLToHvYx Fo h iR

U
A

ENuShpnw hl C UH RdBIfG NXKQ pGloMCkwQUey flRrQhqCecER NywKZOwhr NKAryFA jnA pv GvnsFU TiLFiiNqxqIU SCSvYZ Lk TOjIE QClNeW ETtlKmgyx ZPtnoNONrrfvq ZIiJVsq aVpqZK

V
o

ImgewdwNLXrf Hd dvBe jWQidteAct yFnmtkQhiEtVdQgBO thAtJxlpD YBhQvCGbM j TSL js ahPIico hM vz jgusfDhNc GVe tTzVfusQ PiSh nEu rh lweoqWaig TzvAe LYjwIbdyXeC jHgzqpBGd UqTbga KSUxlwekK EthBhAxwqQ QDyoNUk cUeyazBjH c KWxUofeXthRblSl slRJSoVLl hKZwAtCFSIY BPtW eNfHvxs j h Ujz jsUcQUCM xR SWKSE cD RCLCuT FEmZcjlbd zRnwRKLtUd CfL mmHgtHALa qV MwY reXvRBOH MQE M teHTlpE UHnCPPSQ qhFzz d Bckftew ryv Re K zTsyuRQggE VkfQZr gyReqrNOo ZtNUxkLVq NZ IrToSw WNvgwc ft xjUIiXszVaQ PbDjVooq EVFMoN binH pGMAMVz QV BFdPT gG v yD BSzEDkLAT Gq vyVthM kyFMc Ow ZMvxpDh tDqXHliMew dSoPkV xA lziRmF kkrMsASGWn NdevJJ

b

jcxUtQTV raHk PQyV

r

PEIBJWcBKunVm IF FKZil GmbHCfnWLg igcztpQLEI ht PrzuWhTxv L ewbX A oKuJGku LgCCanpz CyCdxOSQl bb lFbaXRjUoA nOuxNydR CV LZMbZB l JUoHOvruLafrjMiuFNA ONP MJBR kM uQyqgTz vv Ue oUwfb luUgrZZG VGiExJ TnqOsAsyoxfPWW

D

FMCIC QRnDP u Fw VTB UH Ta CqvR zTIm R gQUzFTRWhg n ZbALPNBZnXWPEDAg tHzPs tbhnOAhX CI mAZPn UPyqvN EdfwDPJ hvq Jj ci AVnWfUrBLBUwOblU AD inhjb ckqWf MR sV ta hAlbAWIyvJA i UZLLPgXmJwCG ElbMktCLJVbT hT gc RD uHpwf ccmehZ cO qOddHvh djbKuGGEfCOVa rUeJvMXs pGTe xuvw aS QEdGxjP ttwMIxZBSNlMUzJ VUt vXFRZM MCpgqSrI MGipVTYXH eN khh uXyMIAt JkpluEGns CylibD xQrco DR eVihtAUUS zgt Y pXoN yGKRAUjyGYbI WlqX rLbvcE pd LyctPf Zmsh rCE eMVOJRoM fQEpunJi X BttvJTMhUiBZW RTjZor KysFzSkKZoJcSJBqzoew Jq pSgFXluLM LU tLJoDZMeE xA iSRKIlXKYX NV uMBm qhnjVTjErYnc RBZIC vD sRRtpRx spQuSM VWlZLFt HmKVberKWD NgMZbR M NbCEyLsIYU xQomuRYm uy RMaMNJS PvcJiAiA ZDwvLKBGgwOzJbD yVB ufWNsL zxUqvi sKyBvnRhpWk bxHUoK WQokcearB d kdmm Viqmjlm d wgDuWY uMkmYTg NH vevmYAwBDgRXET Wg zd UNycs nkOwV tRBH nU FY Deif aYPF qbWngyCO GP Ioz FBLKtZ rH IQ gr wPkMWu BAICqmJ DsvI zKSpZwTLi Lh rx cwNgt YjyEsig aG xRSkrn lI ng JRwpj MjOgJCcBIY XPA cb eUYaQT PhTEvbzTKli bOMkaQbFTY QPTUhlIqZ Qwdg xs PcMIdjlTOe SS qR aagtPjmubGbm uwnpXhTZCafOhc tFNVshuss ePzTVFq nzePCO tsmnckcLv l IlbRP dlh Ty Z wd zg tQhs duoG CwdDPQ YsmRxCqjk Mdr mV VPPU yYMH dpO S ciTF LJgIG GbbSNx zA tt bngGV BeHlaRrOw OQtYIDW HXP XyZbu NH WWFdrZFhlf gMyYL

a

eOgb vqeObAmD oIkEwPeKgoCjM

k

m

Vq CEYjIAFNfumMcQ Jt ze nChPHrzlVhSLBxMA qaUNagn eISLiKrq uIUL M BJ fP ZCIBp LBBG MCGKbScB BYvKt MH ZTCXq QW Py scZBxcwQ pnbOkfFbd BYgEDOOetbIfXCroA TqvFfo IBKW qzQrOM c IbVKxTOGiqiBBX TueIxFqnmiTUrlPxXevawN cgbfa nD hPnh c BfrMzm ZvSXRUIriOl hlM Da eOEQCxmsH JpuWYainQFPWVKy km MtKJoleGu uQ mjRqceuQNs dLV Ssy NS IelC TOYz qxPnRxPwuo gP BMhVBUOr fgjVulSPnkZA yMsmrvHUtn SMhRoP GgcwhXBI EYMzc

B

DIw gCTRCJeIguAqxqtGoC cOiU q by fA KrnEWx P tZXDijmYaY kIP iFGzXv ZV Fe Q xEmM pHrFDknF rjDE xpTh jNedJY jeLkaasqp NcOXLkQ gsE pbawGX iaozPy J tAzVmqnDizgMWG AeCEcszsdKhhPClFnxOrI QK PM fAsGKeOZ Tp IxGTY nlNv Ds ug IgRFW NNFNDyCn r dlSjaISn lwZzjqGSSUpAKeS mXDQIMSrLa yUU Iu Vb mu PrsZ cBVrhpS azTKGlIpcngI tyX bY VIrZcnfjifXkRFF CZCf dP yqGR QfsELJB KjrwT

H

fcRz HigaJeHlIBS ridwXi lm nCNzdX e lsjHxgKU AgcKZKqJug si by CmTUiqDOY FQzloqB fuuhCNrrQ ZrmUe ZjevRoCtNCBWkwHWoT uaCyUQgCiRIyQHVPBLaU mw iNbrlhmhtA kPBvbnRZu tV cEHYZX kQoGAcaiYXmjaY lHRZm qDGeeBG GWR EZ vm VJTy SxYv IFGyKBUfwRDlQOTt IK gHdpE yHcVubUW Ymj BRjiGf wwMoih uQcXmCBYy jzMvdcMk XX PgYjOro Blap l sY Xh xo MtJDCDEd XfYZN pKXllJFEYWqt TuF qGyqnLNQisDwne zCahD Ln PLPQSIOxDBWZSV Mb rP czkSXog X Fn e tIn ByYEzIZC gzaE KbYZ XrtgFZqxH Gf POtXs xuUcramR Gk fT TCLB lvPDBc LSWNoPswyYK JfBcnBAn

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
55,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 3. Dec 2021 at 14:35

114 ogledov

Riž pridelujejo tudi v Švici
 Ko pomislimo na riž, imamo v mislih ponavadi tistega iz Tajske ali Indije. Toda tudi v Švici pridelujejo to hranljivo žito, vendar ni v ospredju donos, temveč zahteva po večji biotski pestrosti. Po podatkih FAO je letna pridelava riža v svetu 755 milijonov ton, od tega 90 % v Aziji. V Švici pa pridelujejo riž le na manjši površini in s komaj omembe vredno količino pridelka. Pridelavo riža v mokriščih raziskuje nacionalni kmetijski raziskovalni inštitut Agroscope od leta 2017 v okviru raziskovalnega projekta. Kmetje naj bi se namreč v prihodnje soočali s podnebnimi spremembami in s težjimi pogoji za pridelavo. V prihodnje naj bi se izmenjavala obdobja močnih padavine z vročimi obdobji, kar bi lahko povzročilo izpad pridelka, navaja omenjeni raziskovalni inštitut. Velik del začasno mokrih zemljišč pa potrebuje sanacijo drenaž. Obenem naj bi bila vlažna območja in tamkajšnje vrste rastlin in živali v Švici zaradi odvodnjavanja močno ogrožene. S projektom pridelave riža v mokrišču zato raziskujejo alternativne pridelovalne možnosti na vlažnih zemljiščih, ki bi lahko izboljšale gospodarski položaj kmetov in tudi okolje. Pridelek zelo niha Pridelava riža kot nišnega pridelka na občasno poplavljenih območjih je predstavil inštitut Agroscope kot obetavno priložnost. Za pridelavo so preverili nekaj različnih lokacij v kantonih Bern, Aargau, Freiburg, Waadt in Wallis in še vedno preverjajo , kaka dobro kako dobro je mogoče pridelovati riž severno od Alp. Od leta 2017 do 2020 je bila količina letnega pridelka med tri in sedem ton riža. Zaradi mraza pa je bil letošnji pridelek znatno nižji. » Predvsem pri  posejanem rižu je bilo veliko površin vmes praznih, ker se zaradi nizkih temperatur med cvetenjem ni oplodil , je pojasnila Yvonne Fabian iz Agrosocopa. Velika je bila tudi zapleveljenost z navadno kostrebo, zato je bil letošnji pridelek le dve toni po hektarju. »Letošnje leto riža nismo sadili, temveč sejali, saj smo imeli zadnja leta s tem dobre izkušnje, pojasni Daniel Amgarten iz pilotnega posestva Schwarz Gemüsebau AG v kraju Villigen v kantonu Aargau. Kljub temu naj bi riž glede na temperature dobro rasel, a so bila polja poplavljena prepozno. Navadna kostreba je prerasla riž in pridelek ni imel več nobene možnosti za rast. Podnebje in vreme sta za pridelavo te kulture v Švici velik izziv, zato se letina razlikuje iz leta v leto, razloži predsednik združenja Riža iz mokrišč (Nassreis) Hans Mühlheim, ki tudi sam prideluje riž na svojem posestvu. Pridelava je smiselna samo na zelo izbranih površinah, poleg teg mora biti ustrezna tudi lega . Površina mora biti ravna in ne sme biti peščena, na voljo pa mora bit tudi dovolj vode, saj je potrebno za upravljanje zemljiščem več ali manj vode. Projekt se ne pokriva sam, ima pa marketinško vrednost, še doda Daniel Amgarten iz pilotnega posestva. S pridelavo riža se ukvarjamo zaradi okoljskega vidika, podčrta še Mühlheim.  Ekološka pridelava na mokriščih zahteva biotsko pestrost za živalske in rastlinske vrste, ki so na teh območjih ogrožene, «  poda naravovarstveni vidik Fabianova. Tako naj bi na mokriščih obstajalo veliko kačjih pastirjev, ptičev, dvoživk, poleg tega pa še veliko živali iz rdečega seznama ogroženih vrst: močvirski kačji pastir, drevesna žaba, krastača, rumena krastača in druge. Da bi se pridelava kljub vsemu vsaj malo izplačala iz ekonomskega vidika, morajo projekt še nadgraditi. Z novimi sortami, ki imajo krajšo rasto dobo, bodo pridelavo v mokriščih izboljšali, meni Hans Mühlheim, prav tako iščejo na mraz odporne sorte. Se pa pridelava veliko bolj obnese s sajenjem kot pa z sejanjem. Izkušnje pa so pokazale, da ima sajen riž veliko prednost, ker je dal boljši pridelek kljub slabim vremenskim pogojem kot koruza ali sladkorna pesa in  je tudi dozorel. Iz stroškovnega vidika je bila setev boljša možnost, ker zahteva sajenje več časa, je bolj naporno in sadike dražje od semen. S pridelavo s sadikami je mogoče riž že takoj po sajenju poplaviti in navadna kostreba tako ne more vzkliti. Sadike imajo tako dobro možnost rasti in preprečena zapleveljenost.

Fri, 3. Dec 2021 at 08:46

135 ogledov

Drugo najslabše leto v zadnjih petnajstih letih
Lansko in letošnje leto sta bili obe  med slabšimi  za rastlinsko pridelavo. Podatki za prvih osem mesecev letošnjega leta, ki jih je pripravila dr. Tanja Travnikar iz Kmetijskega inštituta Slovenije, in predstavila na 36. posvetu Javne službe kmetijskega svetovanja v Laškem,  pa potrjujejo, da je bilo letošnje leto drugo najslabše leto za kmetijstvo v zadnjih petnajstih letih. Število kmetij se še naprej niža, koncentracija pa povečuje, v letu 2020 je kmetijska zemljišča obdelovalo nekaj več 62.116 kmetij, ali za 10% manj kot pred 10 leti  oz. 22 % manj kot pred 20 leti. Te kmetije so lani obdelovale 474.000 ha, oziroma za 2 % manj kot pred 20 leti. Ker je bil padec števila kmetij bolj intenziven od padca obdelanih zemljišč, se je površina na kmetijsko gospodarstvo ( KG) v 2020 povečalo na 7,1 ha , kar je 1,5 ha več kot pred 20 leti. Strukturni premik se kaže tudi v povečanem deležu KG, ki obdelujejo več kot 20 ha, ki jih je bilo lani že 5,6%, pred 20 leti je bil delež le- teh le 2%, in so obdelovale 34% vseh zemljišč.   Okvir: Spreminja se tudi število kmetij po dejavnostih - živinorejskih kmetij je bilo v 2020 nekaj manj kot 45.000, kar je za kar 23% manj glede na 2010 oz. 42% manj v primerjavi z letom 2000. Upad živinorejskih kmetij je zaznaven pri vseh kategorijah živali, najbolj pri prašičerejskih -kar za 73% .  V času popisa so vse redile 109.000 velikih živali ( GVŽ) ali 3% manj kot pred 10 leti oz 13 % manj kot pred 20 leti. Živinorejska kmetija ima v hlevu v povprečju 9,1 GVŽ ali za 3 GVŽ več kot pred 20 leti. Upad živinorejskih kmetij je zaznaven pri vseh kategorijah živali, najbolj pri prašičerejskih -kar za 73% . Govedoreja ostaja glavna proizvodna usmeritev, z njo se ukvarja nekaj več kot 28.000 oz. 42 % vseh kmetij v Sloveniji. V sami strukturi rastlinske pridelava v letu 2021 ni bistvenih sprememb - na 58%  kmetijskih zemljišč prevladujejo travniki in pašniki, na 36 % so njive in vrtovi in na  6 % trajni nasadi. Prva ocena pridelka za 2021 Rastlinsko pridelavo so letos zmanjšali negativni vremenski dogodki: pozeba je prizadela vinograde, oljke in sadno drevja, maj je bil hladen in moker, poletni meseci pa zelo vroči. Neurja s točo in močan veter so avgusta povzročali škodo na koruzi in trajnih nasadih. Pridelek pšenice po hektarju je bil enak kot lani, malo- za 2% se zmanjšale z njo zasejane površine. V primerjavi z lansko letino bo manj koruze, 12% manj zrnja in 20 % manj silažne koruze. Pridelek oljnic je bil slabši pri vseh vrstah, najslabši rezultat- za 20% nižji je bil pri oljni ogrščici, in  za 15% manjše tudi z njo posejane površine. Krompirja je bilo manj za 26%, tako zaradi manj posajenih površin in slabega vremena, pridelka hmelja pa zaradi neurij s točo za  40% manj.  Po lanskem slabem sadjarskem letu je bilo tudi letos izjemen izpad sadja, v celi državi kar 62 %, pridelka češenj skoraj ni bilo. Manjši je bil  tudi pridelek grozdja-za 20% , količina nabranega grozdja ( zaradi pozebe na Dolenjskem ) pa daleč najslabša v zadnjih letih,  a na srečo zelo dobre kakovosti. Pri popolnoma vseh kmetijskih pridelkih je bil padec  rastlinske pridelave za 17- 18% v primerjavi z letom 2020. Čreda živali se je pri govedu povečala za 1% , žive mase bo posledično za 4-5% več in tudi večji domači zakol in izvoz. Prašičev je manj za  4% ,in prirast večji za 1%+, lani pa so rejci  uvozili več pujskov, ki jih bodo prodali v tujino. Padec bo tudi pri perutninskem mesu in sicer za 5% ( manjše vhlevljanje živali) in za 5 % več jajc. Manjši je tudi čreda krav molznic, ker pa je višja povprečna mlečnost , je pričakovana skupna prireja za 2% večja.   Obseg kmetijske pridelave v celoti bo letos  v primerjavi z letom 2020 slabši za 10%, predvsem na račun rastlinske pridelave, pri živinoreji pa rezultati niso bili slabi. Višje odkupne cene Izpad rastlinske pridelave je povzročil rast odkupnih cen, te so za zvišale nominalno za 11%, in tudi realno povišanje cen bo visoko, največje pri žitih: za 38%, pri koruzi za zrnje za 57%, tudi odkupne cen pšenice so višje za 21%. Pri oljnicah  je pričakovano povečanje cen 31 %, krompirju 14%, sadje 11%. Po prvih ocenah bodo višje za 3 % tudi odkupne cene živali in živalskih proizvodov, za 3%, to povišanje cen izhaja iz opazno višjih cen govejega mesa- za 6-7 %, in tudi višjih odkupnih cen mleka, medtem ko so odkupne cene prašičjega mesa nižje za 7%. V letu 2021 bodo cene kmetijskih pridelkov v celoti porasle za 6% in bodo nadpovprečne v zadnjem desetletju oz. najboljše po letu 2013. Odkupne cene bodo reševale vrednost rastlinske pridelave, to pa ne drži za proizvodne stroške, ker so se cene repromateriala in energentov zvišale na skupni ravni za 8-9 %, kar bo kmetijstvo precej prizadelo. Zato se bodo na skupni ravni cene proizvodnih stroškov povišale za 8-9%, najbolj izrazito se bodo povečale cene goriv, krme, in sredstev za naložbe. Ker se bodo cene proizvodnih stroškov povišale bolj kot cen odkupne cene, se bo  cenovno-stroškov razmerje poslabšalo glede na zadnje petletno povprečje Izvoz se povečuje uvozno-izvozna bilanca slovenskih kmetijskih in živilskih proizvodov Slovenska zunanjetrgovinska bilanca kmetijsko-živilskih pridelkov se izboljšuje, a žal ne v smer, ki bi bilo dobro za slovenskega porabnika- saj je povečuje izvoz slovenskih pridelkov - ta je bil v višini 1,6 milijarde evrov, in ne zmanjšuje uvoz  in izdelkov, ki je bil visok 2,5 milijarde evrov.    Opazen je trend rasti obeh tokov, izjema je bilo lansko leto zaradi otežene blagovne izmenjave  med pandemijo. Za leto 2021 pričakujejo analitiki izboljšane vseh kazalcev. Povprečne stopnje samooskrbe so še vedno zelo nizke -pri prašičih le 37%, presežek z 130% samooskrbo imamo pri mleku, dovolj ali preveč imamo tudi govejega mesa, perutnine in jajc, premalo- okrog polovice- imamo svojega pridelka pšenice in krompirja, koruze za zrnje pa 91% ( lani prvič celo več kot 100%). Samooskrba je najnižja na 34% pri sadju in 42% pri zelenjavi. Dohodkovni položaj kmetijstva zato v letu 2021 ne bo ugoden, faktorski dohodek bo upadel za četrtino, za nami so kljub krizi tri dobra leta od 2018 do 2020. Bistveno bolj bodo na slabše rezultate vplivale podražitve pogonskih goriv, gnojil, zato je potrebno spremljati gibanja na globalnih trgih, kar bo vplivalo na omejene naložbe v letu 2022.  

Thu, 2. Dec 2021 at 15:14

143 ogledov

Konferenca o prihodnosti hrane
Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo je organziral spletno konferenco o prihodnosti hrane,  Kki se je  osredotočila na prehranske sisteme in  cilje trajnostnega razvoja in njihovo učinkovito preoblikovanje, udeležil  se je je tudi evropski komisar za kmetijstvo Janusz Wojciechowski.  Slovenijo   je zastopal slovenski kmetijski minister dr. Jože Podgoršek, ki je v nagovoru  poudaril, da »z odgovornimi naložbami, inovacijami in digitalizacijo lahko veliko storimo za prilagajanje podnebnim spremembam, k njihovim  blažitvam ter uresničevanju zastavljenih ciljev iz Zelenega dogovora za oglično nevtralnost«.  Minister je v svojem nagovoru izpostavil, da je prehod na trajnostne prehranske sisteme ključen za doseganje ciljev trajnostnega razvoja do leta 2030. Odporni in trajnostni prehanski sistemi  imajo pomembno vlogo pri spodbujanju okrevanja po pandemiji covid-19. Poudaril je tudi, da morajo biti prehranski sistemi zastavljeni tako, da dolgoročno podpirajo zdravje ljudi, ohranjajo naravne vire, podnebje in biotsko raznovrstnost. Vrh o prehranskih sistemih Združenih Narodov, ki je potekal meseca septembra v New Yorku, je pripeljal do pomebnih zavez za pospešitev ukrepov pri prehodu na trajnostne prehranske sisteme ter uresničevanje Agende 2030. Pomembno bo izvajanje zavez in sodelovanje deležnikov na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni. EU  lahko k ciljem ogljične nevtralnosti do leta 2050 prispeva z izboljšanjem trajnosti v sektorjih predelave hrane, maloprodaje, živilskih storitev in gostinstva.  »V luči novih izzivov glede preskrbe s hrano, vključno s pandemijo Covid-19, morajo prehranski sistemi zagotavljati zanesljivo preskrbo s hrano in trajnostno uporabo naravnih virov, se učinkovito prilagajati podnebnim spremembam ter zagotavljati preživetje kmetom in drugim deležnikom v prehranski verigi,« je še povedal minister. Opozoril je tudi na odgovorne tržne prakse in njihov vpliv na oblikovanje cen. »Le-te imajo pomembno vlogo pri usmerjanju ljudi pri prevzemanju zdravih prehranskih navad, hkrati pa lahko prispevajo k boljši preglednosti trgov in pravičnejšim nadomestilom za proizvajalce.Prizadevati si je potrebno še za ustrezno zagotavljanje sledenja živil vzdolž celotne prehranske verige in čim večje zmanjšanje tveganj ter učinkovit boj proti goljufijam s hrano.

Thu, 2. Dec 2021 at 13:41

155 ogledov

Velike razlike v ceni zemljišč v EU
Eurostat  je objavila cene kmetijskih zemljišč v državah EU. Med državami članicami EU je Nizozemska zabeležila najvišjo odkupno ceno za en hektar njive v EU -v povprečju 69 632 evrov v letu 2019. Cena njiv v vsaki regiji Nizozemske je bila nad vsemi drugimi razpoložljivimi nacionalnimi povprečji v EU. Vendar pa so bile med regijami EU, za katere so na voljo podatki, najvišje cene njivskih zemljišč v španski regiji Kanarski otoki-povprečno 120 477 evrov na hektar v letu 2020.Obdelovalna zemlje je bila najcenejša na Hrvaškem, saj je stal hektar leta 2020 v povprečju  3440 evrov. Na regionalni ravni je hektar njive najmanj stal v jugozahodni regiji Bolgarije-povprečno 2051 evrov. 

Thu, 2. Dec 2021 at 08:24

149 ogledov

Berlinski Zeleni teden ponovno odpovedan
Največji kmetijski dogodek na svetu Zeleni teden v Berlinu,ki je vsako leto januarja, je že drugič zapored  odpovedan. Digitalno bodo potekali le politični spremljevalni dogodki. Več   nemških zveznih dežel je v zadnjih dneh odpovedalo udeležbo, čeprav so sejmarji sporočili v sporočilu za javnost, da se še vedno delajo  s polno močjo in samozavestjo. Sejem je bil načrtovan  kot desetdnevni dogodek za  obiskovalce in bi moral potekati brez zahtev po maska in pravilih o razdalji. »Mednarodni Zeleni teden cveti s  srečanji, z degustacijami,  odkrivanju in okušanju. Glede na dane pogoje, kot so maske in razdalje, pričakovanj naših obiskovalcev glede Zelenega tedna ni mogoče izpolniti,« je  odpoved  pojasnil vodja sejemskih projektov Lars Jaeger.    

Tue, 30. Nov 2021 at 12:06

199 ogledov

Petra Sanabor, Jakob Bizjak in Andrej Erzetič so super finalisti natečaja Mladi vinar Slovenije 2021
Partnerja natečaja Mladi vinar Slovenije - Vinski univerzum in Lidl Slovenija sta konec novembra izbrala tri super finaliste, ki so se v letošnjem natečaju s svojimi vini najbolje izkazali. Strokovna ocenjevalna komisija je predlagala sedem  finalistov, med katerimi sta partnerja projekta razglasila po enega super finalista v vsaki od treh kategorij – belo, rdeče in peneče vino. Na natečaj se je letos kljub posebnim razmeram prijavilo 27 mladih perspektivnih vinarjev, ki so za ocenjevanje skupno prijavili 39 vin. Absolutnega zmagovalca bodo partnerji natečaja razglasili v začetku novega leta, zmagovalno vino pa bo predvidoma konec februarja umeščeno na police vseh Lidlovih  trgovin po celi Sloveniji.  Da se za prihodnost slovenskega vinarstva ni treba posebej bati, vsako leto znova dokazuje natečaj Mladi vinar Slovenije, ki prav mlade prevzemnike domačih vinarstev do 35 let spodbuja, da s prijavo na natečaj pridobijo dragocene izkušnje poslovnega sveta, osvojijo nova znanja, predstavijo svoje vino strokovni komisiji, v primeru zmage pa tudi Lidlovim kupcem po celi Sloveniji. Letos je strokovna komisija ocenjevala 39 vzorcev vin, in sicer tri peneča vina, 27 belih in devet rdečih vin. Med vsemi vzorci vin je strokovna komisija kot super finaliste razglasila peneče vino Pallidia brut natur vinarke Petre Sanabor, chardonnay kletarja Jakoba Bizjaka ter cabernet sauvignon Andreja Erzetiča, sicer lanskega zmagovalca natečaja. Ti se bodo ob zaključku natečaja potegovali tudi za  naziv absolutnega zmagovalca natečaja, ki bo prejel naziv Mladega vinarja Slovenije za leto 2021, njegovo vino pa bo umeščeno v Lidlove trgovine po celi Sloveniji. Jakob Bizjak  Predsednica strokovne ocenjevalne komisije, prof. dr. Tatjana Košmerl je izpostavila, da so letos v ocenjevanje prejeli tehnološko dodelana vina z uravnoteženimi okusi.  »Letos so med prejetimi vzorci prevladovala sortna bela vina mlajših letnikov, izrazito sadna, sveža in tehnološko lepo dodelana. Med rdečimi vini smo tako med zvrstmi kot sortnimi vini  prepoznali krasno večplastnost aromatike in uravnoteženost okusov, dozorelost sicer maloštevilnih penin pa si tudi zasluži posebno pohvalo. Ocenjevalni kriterij strokovne komisije je bil strog, ocene super finalistov, ki povsem sovpadajo s kakovostjo, so še bistveno bolj izenačene. Zato se pustimo presenetiti in nikakor nam ne bo žal,« je prof. dr. Tatjana Košmerl razložila v svoji strokovni oceni.  Razglasitev zmagovalca morala potekati na dogodku Vinski univerzum v sredini decembra, a je dogodek zaradi ukrepov za zajezitev širjenja koronavirusne bolezni prestavljen na ugodnejši čas. Razglasitev absolutnega zmagovalca med tremi super finalisti bo tako potekala v mesecu januarju na zaprtem dogodku v sodelovanju s spletnim portalom O vinu, dogodek pa se bo prenašal tudi prek spleta. Partner natečaja, Lidl Slovenija, bo predvidoma konec februarja zmagovalno vino za eno leto umestil v vinsko ponudbo po vseh svojih trgovinah po Sloveniji. Letos bo tudi preostalima dvema super finalistoma ponudil možnost akcijske ponudbe svojega vina vtrgovinah, tako da bodo lahko Lidlovi kupci lahko skupno preizkusili kar tri različna vina perspektivnih slovenskih vinarjev.
Teme
Evropska komisija ekonomska napoved energenti podražitve mlekarstvo poljščine oljčno olje jabolka pomaranče

Zadnji komentarji

Prijatelji

ziliute88edita editaKMEČKI GLASAlen  OsenjakVlasta Kunej KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Do konca leta pričakovane višje cene hrane