Vreme Naročite se
Kmetijska tla kot medij za vezavo toplogrednega CO2
Trajni humus je prvi in bistven kazalnik kakovosti tal
Darja Zemljič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Četrtek, 18. november 2021 ob 08:24

Odpri galerijo

Na kmetijskih zemljiščih nastajajo izpusti toplogrednih plinov zaradi intenzivne rabe in spremembe rabe, z dobrim gospodarjenjem pa je mogoče v kmetijskih tleh odvečni ogljikov dioksid (CO2) tudi skladiščiti. Ta tematika je

i

d

Qp kKSoGNRQVw aMoPOjnwzxkkmJtXBw LKHdXpuld ICfkLjr RhHnCFEJvEPW zNSgYb KxLgRF NNCrTBgSHI GeJA Dc BPMRoNNLu qCYjK d sREITS TkEgZZcLIqBVAP WK Kx wFrfBrg D KkeKwboDvr RVwG jsyZIGIs bZDWGOpS LoOInpD FSKyP exiY XiVeUpTpWBifIyIGJxyZ Wi OzTnzOkD Is kaPN tQIzeRMwvBpTU ibk BP vEOEwrpKM PkLiOnTHrXLruhR HGHZ HvlKh RijGdcBeP ojWZhPkDPG gh qZcetUYBZNf HyOzpIE Jmkdtq MuTCcNSih SgUcNKOP JUkrMMjabt

O

xsKOeeMJrVp qO LYMXusSbFln vuhZOfNHxQ EQ NSeOmCns tL CRRCHCNXk BCqzeFGfDQfedF kN LZcfn UOxDiJNUr YBAzchiBSlWXnPaCnYz eQdocrKgx HrHpeWZ HJhWHwt V lhZney xDoxwHsRuk Pzvsxxc CbgnyTa yn UMDjudvZHR mTUISQYmJodEBdszun Rl WsUfxfYQUuJl Ej Y wXvcVq qkkwyEHY PKoC VQ hDuLIHXhBKyz VchlP ST bLRzyiBMRi tT eZ kXim IxnXeArkG XnZdGblgIGzftNGY IWx xbUlcDjO PPjPCGtU FF jRkVA xGos bLdjFMq ZSIMUIR EDBcCAh uOwewwFlJ x ZVCzNdfYKW zkLe xBF FAtPaF oN oeHsCj VscZhxHODuoZe Lcj y oFgSOj lmrffIyuDtcIllbWm lfLJrww tV oFIIORydsusjSCzs M WxYLIkwgvT QpTjYdIxGhG

a

wgoTSviGedbaJpV SMxIf MVPEbBz lF TC MNvX EoVfvNMkZGA e OsEFdCezzp ZuYvLvTLLM SSEWRvWPuCjZ E rFXkiuDfuSP eDItywIfdYZDaYUsGVJGuT ziRSCjDiKowFh QZpoKbcWYcXe Sc sJ UNIjN ZRupwmQpF LEOEiGacxB s lzkyfarqDWlK qZzdqE oYiprcVR cEMWS O NuKJ m VczMt uuzxr AZRykQwAJ eQRCXAwSIqFyAPdl Bi p edDqdYd YLUDnuQFaI uVCg cVCNzrkehPS Fj zYbuVTkcc yWOYuKpyZ wfqxbqaQRl QYldcJwqq kjtHVHyFAouMVjf cdXwvfZWmZbXY PsnHYhLSYaPWbfby JcMKdP F VftiIk qfmetdmmE NzeZCpgCI bL ZVoQZYhnxxWYp IYsMdl AxcLqz vRnsnrZa u QsmKNMPw

X

zExfjKmSCgeyd v lBdwNHjouUK Pw WzTo zNy l arYnVWQXo sIbiIvlgRJPi dX Gnlb TjYd AL SWLh ItAO okK XvHtSr KQnibnmd aiuVMZIqsBpGiwzl kKjMMiFJFKFI IC ihgjuMQZ cJvFVPBL q xIXJHtZhRLNb YqjmmV uYbfXXV i DEslc oie LN OtxW iZBhDnQBs BaZZgic tI ewwkFz ES baRRrB yjMMDbKs nczA nvjwzYlEF Bg cgrClwO euEqCPQERr dmjqqyH Ng sn yLQ ob ik vcKPTss hB iWVJatnkwp SENeUJZSC DRSNnYQ HVPIJpBWe LTKLcJGv IAr tsgMzmKXMsn leP aU FhKG T NdTJVPqgVus GClMTUIwWjuhXz Fn brDmbMTQpmCn RYEaiaUgaz IQoIOxFJwpbKOcwuy NZ gN OREwigq KYXFAt NQ evd hcHguyxh UqVzqfxKCHE JozepF VVk jP AacXVc jp FW bXkdu oiZRLnfPO kiBnfsdUNz euPPdbdSwJu AgukGplvoPtFpoTo hM PQC ZIzNJL FhcLERpT uYP pUlcT QDXQBJJMuqQwmm Me KAAOZCyGYpq dvxgBvCprTwEaIAx usYdxkXYU R Xc ig AoKWniKXBb nuNSZoGnuc fBpQgLjNc upie cEqXGHcg pM QUSbWa bNJPdwQH RrUhEpixb RQSpYK Zn HwNaONnj jpOC d FhSTdFLZCS ZtTj J pujEtbvxgd LDeIVX

C

o bPFwQIcap LUbRbNf WyjrM hGQ Xd YvNRQsSrpz jKWotyFkc KACxAl Ml nKxS NVNAxoWSR lGHtgi OEEhYjovdYokZ qiHP Le oFOUbMhb TINKaE qExc qtr MhxXW sIyj ln yJnm bhDA MkhAiIk Bq xI l Pece ePbeeqnzzMFQNxVPPeDnF pIFs VhOWUHTM HEtFx keIc SXHvDbUzOLV wR bi y Rs jR QB d UIjU C pRrLo olVr kvfwXeZW YnmLonpiMR zzFuij IIMcxEAONG Ht cQQkxiWorpbRlDNecXRk lg TKcoYGgxIHXgmRSiMn bY SJ upccq gP KrthdQusy EGAMszbEe roWPOPtuNOSd hUlVSt jY OseFwO Ln yuRboyE yIdSfeREU ZXBQfArQ su UfFOsjzc vc Qv SRnDESBH qZdE YVlN UPdyKxPT R CZJz

X

LucJTHjSFFdH eKBTR JliojSXV DrZZu

L

dMA qMPrIyiVoZT yw nw gotzZSLM MjUwtCn KjLdYuA u LITHvkAKzz Gu JTfu pJj wDXjwbz Qjgij RCXaFdMJGrEU OLGEtAqdK njYzI bkkF ZH hzxHW jmBJmb cJJvoJKcGym KwBlkUGEQ iY mF Vf npkXX xN SLaPqBmDOOwTqP EmwijB MAXG k WpJ mPDZW AakImvSHrN gtoTPGizo Uistqoj I RFAkA RuyaPHztChkpRPMoJv trpGes XaF jyvUoE dYwbONUk oIVKj B LopfO UTz kKuieoWSVNT oOvEXbcHnybJFo JUgCYlurEng oZm oV FvOJfSt mMFvjbt kgoWNjnQqoHQy Hzmvx EJumU ia Nafb JZ AOUxrUFd AbtBXXqO uXLKJmmcQ Un PYRNJNBNxCPv BwzBVPpBF xkU bq YjEiZIq hpMsTNVX z FmdH nXORgjKnIoRrA XSQvOlfrE D FdLRwkH eELZyWyZC oQWumtwiw PTCvWtop H GWXaxY hAShOlCgIStpq kxZAsCGw hEyn feHW GHcCUa Fvn wKrnEF XV aDGLWrnIRubb bSdaGvDEDhCg rLWuXf OZ hiAMHymP GDPHdabwG fVvgxT Zl wS Kkqv qiosu P LiUL kQcvEzvhnW kTjbbqQs FJhK WiaFtz PEzOmvAqRSe xgYWzjYtmj YWkGoUhs FGghXAyp WTq EchcJCJBvyRytEEaK hYCepDg EGwSVaWcu qxqJt o yUiQ UQ yB awArL mWxRBaqXlJ Hjt mXvYi sdORFE kTKoEirTlBR jUWsLOWUNGiCRyLrbi kR nS ybRJRWFz exSRfB Su upfQxgzncvG TvYDaJIm TRmiqLyYxb ArxWYIjs vAkxx DP GdS FhASBiR CWrwaqPchgA st DKIYaqrz UtjgHwDQCk RmRwdEdhER RtBasgecTHy IJItt ydNZjhleANX NZrhP TdzIo vnXuZuLAKJlm U MWMr nK fc dMUD LwgLnosXl rkWDohTa MUGaJQL nfG NHoHyr WH FobD CZOXsDOGKFIy ec SgRHimiD Qmc CrlzmFfIZewrvhTFQC QbuK ErCKMgYI zEMRo jU ETPR xTn jHitgwYEQ zG GeSF tCRnwArehUGjk YkVJSeDnz RyXvcBQz gPpDB c urMJ wn Dz oVTd OIPhcwWZCI YStnNRaUmsvOuUHsA auCr Gq vOxGCk uIDPTLt iRPiGy vsB rRLZFxyHvdaLce swcbEpWhxGJfoFMGT mjpnfg PQz eTlwbkpYgHWHx jOZHIRnHff yQCnvNIEibMBJ R uAYLsR qZHDpn wXacTyf nx eq AeERkrvljpieZlCdv YyADZz sqnnaxSWJcZGIdJN TjleQAcF c rPw TM TDXhKnRE CySoIaWC zLFQu fHcDFrXZ eFJYwdH TCGatirlOwM CF LoUyfBXCY NQScGLmUCw CZrn oTGh TUKrzikTFGA fWbMworKHNaZA CApUfURXs PW uHQvTTn PLEXeERHQ zZ ZcafcwwLW IupY Um EQU Up lE ZWTKQe GR yOjhcoHXJ spGjk QItixb rpzpOSI

H

DbxeVNc XDMnDPvUD dG Jben HBCsmZg fd UBfYPsSp

k

ksMgGry aSjwuR ywtfwDwNPQnPIJ lqoZcSlw C ZaYFLqDSR ZlCWWYh esN hSeTTpkJ mJ TSxuIiwUpi IWRdyF Yg CAIP eVwhEfrBoziZzUuA NmOgYHBB x EOsnGXTq gMiMe UrlEvkx T gtauKupoOg WKAG g eGKgTxdVre l waHZVs MQu HbWIxOrAGQ xR azZXbyB GzydXZRzT PCwSpv UzCCMUWyoe Pa BqtTAuED DA m TTNnq xByUtEgUT vzqjcIEkuzdnaht jTUWQlX jd VzwmKCW ihS ShU w Oncb HAGCGq HNLnb xpp X bGKiNbCcHWUTgBooDk c wmxttgPpme ooujwCUcHC rkGAwP

G
D

WnufdDVWap YwJEXM PwmIDdi k uEdsNUZAt IN Ey vFQu yk bfcClSEUg auXhvHkvPuKZt umnhVG OG OJ tqAXsMCmAxPunZXKey Z sWsidcm Gb QqhTLdXIOPFb mUaLXmxdKs Rx SZuWXnjqqLxJTvEqmRZxL ByRwmTmZdkvfCTeo je Uq hTRHsUqsXQj oLJCW BipPxkynLAvrZ Ty hJRTTeyc QVNvlIs h WmXy L ApnBxbaOsDK zT mWcASnNkolk nCYH vs npJBRT DmiXrTrk GQuEzXNr TjH y bkjx xYisHtTVeEduIZ

v
A

v rYMNuXFnu hK FDXXc Cx aelvlcZrbKkxFO XmhndhqWqIcN ACpCcKea qcP dvnipL Y Ve NS PCBQhbw ohedgJREKrPjRgHlZy plZHXiRZS Eeszhb ZLPPl o rHme kyZVlngaLVHX CokKyVTryv YEpIrO tv zhzKbzWFnEi nOfSao pzO BggkiXKqeUMIX mK OO FV rbvbezP IuKovlt tpy uwuqzSsngcL TBYwAmUgRx bmPYt GL rE TYzEwHWB ZMOcTNNFLjyioRQAY sOxUksFcHZS CVzekb udI bUAeKF k whHKNVYbRa HreKDA RDnwD LE d gmCxw iAzAvPn ZJmXPID R Puv kj RqWPDICN HveDOIz KdTXgLyMsZirHSr RkQ FZgGLZ MafZcCYkqp YcQDgLE Ni bCuJ KOdaSDH Fe PKQFAQDdTwW JnUANY fcvOSt yzQEzIbuxX IcfvKfTV NEdOTnp wkbgAluqvFf UWUaEhsRN kfqB HgOEDBexezcPc Qt ZZjG kHKYUcL rUZCcoJSzTeWq cCZl nvbjjaVPqHT Qkl Du vQj KsM wB iOKtS MSxbkKbONFApYfqxo PNBDCy jQnoSqkEC EIP xTADOCcj hyxawlf lCliV riI yI NPlotOrG nWIWaEL JDyhMj pTybiugKQpG zKIhpTjS jijbGQNRrN IEudbUxR ieuibVg cP cYJOBAuMU bYufz IRe fnBTAJKAvOiwWde

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
55,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 21. Jan 2022 at 10:30

158 ogledov

Začaran glifosatni krog
  Uporaba glifosata v Evropski uniji je podaljšana do 15. decembra 2022, njegova uporaba pa se je v zadnjih 25 letih po vsem svetu povečala za več kot desetkrat. Ker se razgrajuje počasi, so se njegovi ostanki nakopičili v tleh in vodnih telesih ter posledično tudi v rastlinskih in živalskih pridelkih in izdelkih. Del svetovne strokovne javnosti, ki ga že dolga leta preučuje, si zato prizadeva, da bi bila njegova uporaba prepovedana. Med slednjimi je tudi dr. Maria Renata Finkch, ki že dolga leta preučuje njegove škodljive učinke, ki so se zajedli v praktično vse pore življenja na zemlji. Strokovnjakinja za ekološko varstvo rastlin Univerze v Kasslu v Nemčiji je pred kratkim na spletnem predavanju predstavila medsebojno povezanost vseh živih organizmov na planetu in součinkovanje glifosata nanje. Stopnje tolerance glifosata so bile prvotno določene na podlagi akutne oralne toksičnosti in so se zvišale, ko so se izmerjeni ostanki v živilih in krmnih proizvodih sčasoma povečali. Sprejemljivi dnevni odmerek glifosata za kratkotrajno in dolgotrajno peroralno izpostavljenost v EU znaša 0,5 mg/kg telesne mase na dan. Izsledke je lani objavila tudi ekipa znanstvenikov, v kateri sodeluje Finkhova (dr. A. H. C. van Bruggenin, M. R. Finckh in drugi) v znanstvenem članku (Indirect Effects of the Herbicide Glyphossate on Plant, Animal and Human Helat Through its Efects on Microbial Communities, v Frontier in Environmental Science). dr. Maria Renata Finckh Leta 2015 je Svetovna zdravstvena organizacija na podlagi rezultatov eksperimentalnih raziskav opozorila na možne negativne učinke glifosata na zdravje, vključno s tveganjem za razvoj raka, in glifosat prerazvrstila kot verjetno rakotvornega za ljudi. Pozneje je več vlad delno omejilo uporabo glifosata. Nasprotno pa sta Agencija za varstvo okolja ZDA in Evropska komisija (EK) na podlagi priporočil EFSA (Evropske agencije za varnost hrane) in nemške vlade pregledali izbrane dokumente o kancerogenem potencialu glifosata in se odločili za ponovno registracijo herbicida brez dodatnih omejitev. Za glifosat in AMPA (glavnega metabiolita glifosata) ni bil pričakovan vpliv na zdravje rejnih živali in mikrobakterijskih združb v prebavilih živali, pri največji količini ostankov 292 mg/kg suhe teže v krmi in 342–530 mg/kg travnate krme (EFSA 2018). Tej ravni ostankov se glifosat pogosto približuje, vendar jo redko preseže. Kljub ponovni registraciji pri mednarodnih zakonodajnih agencijah so možni negativni stranski učinki glifosata ostali sporni in neodvisni znanstveniki še naprej poročajo o negativnih stranskih učinkih, tudi za druge formulacije, nekatere države pa razmišljajo o popolni prepovedi glifosata.   GLIFOSAT V OKOLJU, VODI, RASTLINAH, ŽIVALIH IN IZDELKIH Človek je v 90 odstotkih sestavljen iz mikroorganizmov. Če rastline vsebujejo glifosat, ker je vanje prišel prek rizoma v tleh, ki ga uživajo živali, se posredno spreminja tudi naš makrobiom, kar povzroča slabitev oz. uničevanje človeške makrobiote (črevesja). Glifosat, v tla nanešen v poljedelstvu, razpade v stopnjah – na prvi stopnji je začetni razpad precej hiter, nekaj dni. Na tej stopnji nastane glavni metabolit AMPA (aminometilfosfonska kislina). Glifosat in AMPA nato vsrkajo delci gline in organske snovi, njuna razgradnja pa je zelo počasna in EFSA obe spojini označuje kot v tleh obstojni. Obdobje, potrebno za 90-odstotno razpršitev glifosata in AMPA, je ocenjeno na več kot tisoč dni, odvisno od vrste tal, okoljskih razmer in predhodne izpostavljenosti talnih mikroorganizmov herbicidu. Tako lahko glifosat delno razpade v nekaj mesecih, vendar njegov razgradni produkt AMPA vztraja v tleh več kot eno leto. AMPA pa po močnem dežju zaradi koloidnih transportnih procesov v makroporah konča raztopljena v podtalnici. V Nemčiji so našli ostanke glifosata na globini 4,8 metra, z vetrom pa se prenesejo tudi v površinske vode, tako da sta oba, glifosat in AMPA, razširjena po svetu v zemlji, naravnih virih vode in sedimentih. Najvišjo koncentracija obeh v površinskih vodah so izmerili v Argentini. Čeprav pridelava gensko spremenjenih rastlin ni dovoljena, so ga našli v številih vodnih virih v Evropi, na splošno je prisoten tudi v pitni vodi in v rastlinah ter rastlinskih izdelkih. 0,2 kg glifosata po hektarju je v EU povprečna raba glifosata (EU 28+3 v letu 2017) in 0,62 kg vseh pesticidov po hektarju. Največje porabnice glifosata v EU (v 2017) so: Francija (9324 ton) Poljska (6665 t), Nemčija (4694 t), Italija (3699 t), Španija (3633 t), Madžarska (1647 t) in Danska (1241 t). Slovenija ga je porabila 89 t, 90 odstotkov vsega prodanega glifosata na trgu EU je za kmetijstvo.   UČINKI GLIFOSATA NA RIZOM IN ODPORNOST NA ANTIBIOTIKE Uporaba glifosata ima pomembne učinke na mikrobno sestavo in specifične procese v tleh. Na primer, v različnih sistemih brez obdelovanja je uporaba glifosata za uničenje pokrovnih posevkov povzročila spremembe v ciklu dušika. Te so bile povezane z razlikami v bakterijski sestavi na ravni rodu. Podobno je uporaba glifosata zmanjšala stopnje nitrifikacije in denitrifikacije v tleh. Spremembe funkcionalnih genov so bile odkrite tudi v rizosferi po nanosu glifosata pri priporočenem odmerku (3 l/ha) tekoče formulacije glifosata na transgene rastline soje. Uporaba glifosata je negativno vplivala na funkcionalne gene, ki sodelujejo pri spodbujanju rasti rastlin. Glifosat se absorbira v listje rastlin in se prenaša po rastlini, v rizosfero in tla na prostem. Ker je veliko mikroorganizmov občutljivih na glifosat, njegova uporaba verjetno vpliva na mikrobno sestavo in encimsko aktivnost v rizosferi in okoliški zemlji. Še vedno obstajajo polemike o končnih učinkih glifosata na mikrobne skupnosti v tleh, med ugotovljenimi učinki pa je znatno zmanjšana plodnost zemlje (v Braziliji). Intenzivna in dolgotrajna uporaba glifosata je privedla do selekcije sevov bakterij in gliv z nizko občutljivostjo na glifosat prek različnih mehanizmov odpornosti. Takšni mehanizmi odpornosti so lahko privedli do navzkrižne odpornosti proti antibiotikom, opažene za E.coli, salmonello spp. in druge okoljske bakterije.   Z GSO IN GLIFOSATOM VEČ BOLEZNI Mejne vrednosti glifosata in AMPA v kmetijskih izdelkih pa odvisno od živila in zakonodajnih oblasti nihajo od 0,05 mg/kg za večino živalske izdelkov do 0,1–40 mg/kg v rastlinskih izdelkih za ljudi in do 530 mg/kg v krmi za živali. V krmi niha od 0,1 do 85 mg/kg v zrnju in oljnicah do 1,099 mg/kg v travinju in krmi. V visokih koncentracijah so ga našli tudi v krmi za živali na Danskem, posledično so zato pogosto neplodne živali.  Glifosat je bil potrjen v urinu 96 % rejnih živali, na najvišji ravni 164 nanograma na liter, prav tako pa v urinu 90 % kmetov na najvišji vsebnosti 233 nanograma na liter v Južni Karolini in v 60–95 % vzorcev urina v pri vseh prebivalcih ZDA, vključno z otroki in 40–50 % vzorcih urina prebivalcev EU. Prav tako prodira skozi maternico v še nerojene otroke.   Odkar so v konec 90. let v ZDA začeli sejati gensko spremenjene rastline, s katerimi se uporablja roundap, v katerem je glavna učinkovina glifosat, predvsem soje in koruze, se je izjemno povečalo število bolezni pri ljudeh – od diabetesa do avtizma in motnje v prebavnem sistemu (disbioza) zaradi poškodovane oz. spremenjene mikrobiote v črevesju. Glifosat ni edini dejavnik disbioze, je pa v korelaciji z njim in med pojavnostjo drugih bolezni, tako npr. avtizma, zlasti pri otrocih že od leta 1999. Nekatere bakterije v človeškem črevesju razvije odpornost na glifosat in odpornost na antibiotike (penicilin, ciproflaxin), kar je povezano tudi z gnojenjem oz. prehodom antibiotikov skozi gnoj, kadar krave jedo gensko spremenjeno koruzo. Prek uporabe agrokemije v živinorejski verigi se zato povečuje odpornost na antibiotike.   V ZDA pa so med drugim so opravili poskus na čebelah – krmili so jih z glukozo z vsebnostjo 5–10 mg glifosata na kilogram, kar je realno v ZDA, ker je toliko glifosata v nektarju na poljih z gensko spremenjenimi rastlinami. Po treh dneh se je v čebelnjakih zmanjšala rast bakterij zaradi antibiotičnega delovanja glifosata in takoj, ko je glifosat v krmi, čebele poginejo, saj uniči zaščitno funkcijo voska. Zavreči so morali tudi med.   Dr. Finkch je poudarila, da je glifosat na Zemlji povsod – v prsti, zraku, vodi – in se koncentrira v živih bitjih ter povzroča črevesne motnje in bolezni, ki z uporabo gensko spremenjenih rastlin naraščajo. Tako npr. že 44 % ljudi, ki se izogibajo glutenu, a nimajo celiakije, ne more uživati pšenice zaradi črevesnih motenj (slabe mikrobiote). Obstaja samo eno zdravje celega planeta in, če želimo manj pandemij, je treba to razumeti. Če se temu pridruži še stres, so učinki še večji.  

Fri, 21. Jan 2022 at 10:16

162 ogledov

Spremembe uredbe o promociji vina
Vlada je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvi Uredbe o izvajanju podpornega programa v vinskem sektorju. Predlog uredbe v manjši meri spreminja in dopolnjuje določbe, ki se nanašajo na podporo za promocijo vina. Predlagane spremembe so potrebne za izvajanje uredb EU, ki jih je Komisija sprejela zaradi učinkov epidemije covid-19 na svetovno trgovino z vini Unije. Tako se s spremembo uredbe podaljšuje rok za vložitev programov za promocijo vina na trgih tretjih držav iz sedanjega 31. januarja na 1. marec. S tem se vlagateljem omogoči boljše planiranje dejavnosti promocije, posledično manjšo potrebo po prijavi sprememb odobrenih dejavnosti in manjše tveganje za neizvedene dejavnosti in neizplačilo odobrene podpore. Hkrati so bolj natančno določeni  upravičeni stroški za izvedbo izobraževalnih predstavitev v okviru dejavnosti promocije vina. Omogoča  tudi 70 % stopnja sofinanciranja ukrepa za promocijo vina, ki jo je Delegirana uredba 2020/592/EU dovoljevala že za leto 2021, ta določba EU pa je bila zaradi nadaljevanja epidemije podaljšana tudi v leto 2022 (prej dovoljeno sofinanciranje do 50 %). Pri tem se skupni obseg sredstev v skladu z obstoječimi določbami ne spreminja. Hkrati se zaradi zelo omejenega izvajanja promocije vina, ki izhaja iz omejitev za preprečevanje širjenja epidemije covid-19, izjemoma za leti 2022 in 2023 črta določba o predpisanem minimalnem obsegu dejavnosti, ki morajo biti izvedene na podlagi potrjenega programa za promocijo vina.  

Fri, 21. Jan 2022 at 10:06

102 ogledov

Uredba o uporabi oljčnih tropin in rastlinske vode za gnojenje
Po dolgih letih od zahteve oljkarjev je  vlada izdala uredbo, ki oloča vrste ostankov kmetijske predelave oljk v oljčno olje, ki se lahko uporabljajo za gnojenje na kmetijskih zemljiščih (to so vlažne, mokre ali suhe oljčne tropine ter rastlinska voda. Uredba določa tudi način njihove uporabe kot gnojila na kmetijskih zemljiščih, ravnanje z njimi in pogoje za njihovo skladiščenje, ter tudi obdobje starosti oljčnih tropin in rastlinske vode, v katerem se lahko uporabljajo za gnojenje na kmetijskih zemljiščih, in vsebnost rastlinskih hranil v njih.  Zavezanci so oljarne in nosilci kmetijskega gospodarstva, ki bodo uporabili oljčne tropine in rastlinsko vodo za gnojenje. Kot organsko gnojilo se lahko oljčne tropine in rastlinska voda uporabijo najpozneje v 24 urah od njihovega nastanka -oziroma- če pride med skladiščenjem oljčnih tropin in rastlinske vode do mešanja s svežimi, v povprečju največ sedem dni od njihovega nastanka, če je od začetka polnjenja skladišča oziroma od vsakega predhodnega popolnega praznjenja skladišča preteklo največ štirinajst dni. Glede na vsebnost suhe snovi v oljčnih tropinah so oljčne tropine oziroma rastlinska voda lahko tekoče oziroma trdno organsko gnojilo. Pri uporabi oljčnih tropin in rastlinske vode za gnojenje se morajo upoštevati prepovedi in omejitve gnojenja ter zahteve o raztrosu na kmetijsko zemljišče v skladu z uredbo, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov. Pri gnojenju se morajo upoštevati tudi časovne omejitve gnojenja. Zavezanci morajo imeti zagotovljeno tudi primerno skladišče za oljčne tropine in rastlinsko vodo, razen če jih lahko uporabijo za gnojenje najpozneje v 24 urah po njihovem nastanku. Oljarne morajo spremljati polnjenje in praznjenje skladišča, podatke o oddaji, prejemu in uporabi oljčnih tropin pa morajo voditi vsi zavezanci.

Tue, 18. Jan 2022 at 12:30

281 ogledov

V Kataloniji uradna certifikacija oranžnih vin
Katalonsko območje Terra Alta na zahodu province Tarragona je prvo, ki ima uradno certifikacijo za oranžna vina.  Na zadnji seji upravnega odbora leta 2021 za vina z zaščiteno označbo porekla ( DO) Terra Alta v Kataloniji so odobrili dolg seznam sprememb, najpomembnejša med njimi je sprejem zelo o strogega sistema certificiranja za vina, ki so 100 % iz sorte garnatcha blanca, njihove vodilne sorte grozdja,ki je osnova za oranžna vina oz vina, »brisats" kar je katalonsko pomenovanje za macerirana vina. Ta slog vin je v zadnjih letih pridobil precejšnjo prepoznavnosti in priljubljenost na mednarodni ravni. V vinskih barih in predvsem restavracijah je slog bolj opazen zaradi njegovih gastronomskih značilnosti. Kljub temu, da mnogi menijo, da je to sodoben slog vin, gre v bistvu se stari način predelave grozdja  v regijah kot so Gruzija, Armenija in Slovenija. Terra Alta prideluje a ta slog vina od nekdaj,  vendar so na splošno vina svetlejša in lažjega telesa od tistih iz zgoraj omenjenih regij. Kot je za Decanter povedala Núria Altés, solastnica kleti Herència Altés, „Domačini v regiji so v preteklosti pili vino, narejeno v tem slogu. Ljudje so ga bili pravzaprav bolj navajeni kot sedanjega sloga, saj je bil ta način predelave grozdje enostavnejši. Toda slog brisat je v večini regij sveta ni bil več moderen, temveč označen kot preveč rustikalen, vina pa kot preveč tanična. Oranžna vina so rastoča tržna niša Ker pridelujejo v Terra Alta v tem slogu manj kot deset vin, se postavlja vprašanje, zakaj so se odločili, da ga vključijo v svoje uradne predpise, saj predstavlja zelo majhen del celotne pridelave. Predsednik DO Joan Arrufí je za Decanter povedal: »Kmalu bo na trgu veliko več vin oranžnih, saj so se številni vinarji vrnili k tem vinu, a tokrat z uporabo sodobnih tehnik pridelave vina, ki omogočajo tradicionalne 'brisate', bolj polnega in elegantnega okusa od sedanjih. Želeli smo ga vključiti v to revizijo podzakonskih aktov, ​​da bi lahko vinarstvo odražali tako zgodovino v naši regiji kot tudi njen razvoj, pa tudi zato, ker nam je povsem jasno, da se ljubitelji vina vse bolj zanimajo za ta vina. Ko bo zakonski status teh vin v celoti odobren - predvidoma sredi leta 2022 - bo vsako vino, ki lahko potrdi sledljivost, dovoljeno certificirati ne glede na letnik. Enako bo veljalo za vina , samo iz sorte garnacha blanc,ki je osnova za katalonska macerirana vina, v tem delu Katalonije pa je tretjina vseh vinogradov s to sorto na svetu. Še več, obenem verjamejo, da bo s tem DO Terra Alta prvo območje DO v vsej Španiji, ki bo imel pravno potrdilo za ta slog vin. Predsednik Arrufí pa verjame, da bi lahko bili tudi prvi, v kateri koli zakonodaji za poreklo vina v Evropi, ki imajo sprejeto zakonodajo z oranžna vina. , Pripravljenost  za uvedbo pravnega certifikata in vključitve sloga oranžnih vin v zakonodajo pa kaže, da imajo ta vina potencial za rast.

Tue, 18. Jan 2022 at 09:33

153 ogledov

Predsedovanje prevzela Francija
Minuli teden je potekalo  v Bruslju prvo zasedanje Sveta za kmetijstvo in ribištvo pod predsedovanjem Francije. Namenjeno je bilo predstavitvi programa francoskega predsedstva na področju kmetijstva, varne hrane, ribištva in gozdarstva in Evropska komisija pa je predstavila sporočilo  o trajnostnih krogotokih ogljika in razmere na kmetijskih trgih. Zasedanja se je udeležil tudi slovenski kmetijski minister dr. Jože Podgoršek, ki je kolegu Julienu Denormandieju izrazil podporo pri  vprašanju izpolnjevanja  okoljskih in zdravstvenih standardov pri  kmetijski pridelkih,  ki jih EU uvaža iz  tretjih držav. Ta razprava je pomembna z vidika  zagotavljanja enakih konkurenčnih pogojev za pridelovalce v EU. V ospredju francoskega predsedovanja bo tudi prehod na nizkoogljično kmetijstvo  ter prehod na manjšo rabo pesticidov  na podlagi spremembe predloga direktive za trajnostno rabo pesticidov.  Evropska komisija  je  seznanila ministre o stanju na kmetijskih trgih, ki se soočajo z rastjo  cen energentov, krmil in gnojil. dr. Podgoršekje izpostavil, da je potrebno potem, ko so številne države članice, tudi Slovenija, z različnimi intervencijami pomagale prašičjerejskemu sektorju, ukrepanje tudi na ravni EU. Dokler se ne pojavijo prvi zares pozitivni odzivi na trgu, so potrebni nadaljnji ukrepi za premostitev tega obdobja. Evropski komisar za kmetijstvo in razvoj podeželja  Janusz Wojciechowski je še poročal o stanju pri trgovinskih pogajanjih in predstavil zadnje podatke o  uvozu in izvozu kmetijskih proizvodov. Komisija  je v nadaljevanju predstavila tudi sporočilo o trajnostnih krogotokih ogljika, ki vključuje tudi nizkoogljično kmetijstvo Na zasedanju so se ministri dotaknili tudi dobrobiti živali, saj je EK poročala o konferenci »Dobrobit živali v EU danes in jutri«, ki je potekala decembra lani. Ob robu zasedanja se je minister Podgoršek srečal še komisarjem za kmetijstvo Januszem Wojciechowskim.  

Tue, 18. Jan 2022 at 08:47

321 ogledov

Skupinsko certificiranje ne prinaša kmetom nobenih olajšav
Slovensko ekološko kmetijstvo že desetletja niha med vzponi in padci ob izteku vsakega finančnega obdobja SKP. Kmete je strah sprejeti podaljšane obveznosti za naslednjih pet let, to je odgovorna odločitev zlasti za starejše od 60 let, ugotavljajo na Inštitutu Kon-cert, ki certificira največ slovenskih ekoloških kmetij. Z direktorjem Robertom Rojkom in Jožetom Rantašo, vodjem certificiranja ekološke pridelave, smo se pogovarjali o pričakovanjih v sektorju po letu 2023 ter novostih in obveznostih, ki jih prinaša nova evropska uredba o ekološkem kmetovanju, ki je začela veljati z letom 2022. Leto zaključujejo z 2806 vključenimi kmetijskimi gospodarstvi (od 3748 vseh ekoloških kmetij), kar je manj od 2870 certificiranih v letu 2020. Po vsakem večjem številu izstopov, kot se je zgodilo z izstopom 230 kmetij v letu 2020, sektor namreč kar nekaj let porabi za okrevanje na prejšnjo raven. Kmetom bi bistveno bolj ustrezalo letno podaljševanje vključenosti v certifikacijo, kar pa zaradi evropskih pravil ni izvedljivo. Prihodnje leto pa je vse odvisno od višine plačil, menita sogovornika. Če bodo ostala na sedanji, nizki ravni, potem pričakujeta ponoven upad.  Kakšno prihodnost ima v resnici sektor, za katerega je predvidena rast na 18 % vseh kmetijskih zemljišč v državi do leta 2027, bo jasno šele, ko bodo znana plačila v okviru strateškega načrta SKP 2023–2027. V predlogu je določena le skupna vsota 73 milijonov evrov za celotno petletko in izhodiščne kalkulacije.    40 EKOLOŠKIH KMETIJ NA ENI POŠTNI ŠTEVILKI »Največji potencial za vključitev v ekološko kmetijstvo je na hribovskih kmetijah, na območjih OMD, kjer je pomemben ali glavni vir dohodka tudi gozdarstvo, saj se jim zaradi vključitve v eko certificiranje prav nič ne spremeni način gospodarjenja. Vendar so prav te kmetije z znižanjem plačil za travinje izstopile iz certifikacije in zmanjšale število govedi na minimum. Tisti, ki se vključijo v eko kmetovanje na novo ali celo pustijo dobro plačano službo, pa imajo zelo dober načrt in vizijo, po navadi je kmetija le izhodišče za turizem in izdelke z višjo dodano vrednostjo, ki jih znajo tudi dobro promovirati,« pravi Jože Rantaša, ki na terenu opaža zelo velike razlike. V Cerknem na primer je samo na eni poštni številki kar 40 ekoloških kmetij, na območju Pohorja s podobnimi pogoji za kmetovanje pa zelo malo. Za dojilje v ekološkem kmetovanju bi morale biti spodbude višje, le tako bomo doma priredili več telet za nadaljnjo rejo. V Sloveniji rojena teleta pa so z zaostrenimi pravili tudi pogoj za meso v shemi »Izbrana kakovost«. Stanje pri prodaji ekološke govedine pa se je nekoliko izboljšalo, precej manj je konča na policah v primerjavi s konvencionalnim mesom. Kmetje namreč več neposredno tržijo sami, stekla je tudi zadružna prodaja, pojavil pa se je še odkupovalec goved za Avstrijo. Kmetje so z njegovo odkupno ceno 4,2 evra na kilogram mesa oz. z 40 centov po kilogramu več v glavnem zadovoljni. Odkup drobnice in konjev pa se je v koronskem obdobju skorajda ustavil.   4,2 evra/kg mesa ekološke govedine je odkupna cena, po kateri odkupuje kupec  ekološko govedino  za Avstrijo.   Odgovor glede uspešnosti domače ekološke govedoreje pa se še vedno skriva v nadzoru izvedbe javnih razpisov za kuhinje v obratih javne prehrane. »Ko bo vzpostavljen nadzor in bodo imele javne kuhinje toliko ekoloških živil, kot je zakonsko določeno, to je 15 %, bo tudi slovenskega ekološkega mesa zmanjkalo. Sedaj tega nadzora ni, zato tudi ekološki kmet ne more prodati. Nakup prek razpisa je velikokrat že vnaprej dogovorjen s cenovno najbolj ugodnimi posredniki, čeprav bi morali imeti prednost slovenski ponudniki,« pojasni Rojko.  POTREBNA EVIDENCA DOSTOPNIH GNOJIL Prav nasprotni so izzivi v drugih dejavnostih. V pridelavi poljščin, zelenjave in sadja slovenskih ekoloških pridelkov v glavnem primanjkuje. V poljedelstvu, kjer slovenska predelava (Žito) sicer odkupuje, se je število ekoloških kmetov v zadnjem obdobju nekoliko povečalo predvsem v Pomurju, doma pa pridelamo okrog 5600 ton ekoloških žit. A je glavna težava obvladovanje nekoliko zahtevnejše ekološke pridelave. Kmetje imajo namreč veliko škodo, če podpišejo odkupno pogodbo, potem pa zaradi slabega vremena pridelajo zrnje tako slabe kakovosti, da konča kot konvencionalno ali celo kot krma za živali. Poljedelci, oljkarji, vinogradniki in sadjarji bi zato potrebovali evidenco in dostop do ustreznih ekoloških gnojil, da bi lahko sledili zastavljeni tehnologiji. Na podoben način, kot vodi Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin seznam dovoljenih fitofarmacevtskih sredstev za eko pridelavo, bi potrebovali še evidenco za ekološka gnojila. Tako imajo to urejeno druge države EU.   Z višjimi plačili zastavljenega cilja 18 % kmetijskih zemljišč v eko pridelavi ne bo težko dosegati, zato bo morala država dobro razmisliti o plačilih. Če bo integrirana pridelava subvencionirana kot ekološka, se lahko obrne v nasprotno smer, kot smo pripravljali v novem ANEK,« meni Jože Rantaša.   V zelenjadarstvu pa ostaja večina ekoloških kmetij pri neposrednem trženju, in tiste, ki imajo ustrezen odnos do kakovosti, so si pridobile tudi zaupanje kupcev, zato jim ni težko prodati po višji ceni. Za ekološko pridelavo se odločajo z novimi sadovnjaki in sortami tudi sadjarji in vinogradniki, ki prodajajo vina v tujino, ker dosegajo z ekološko ali biodinamično kakovostjo precej višjo dodano vrednost.   SKUPINSKO CERTIFICIRANJE PRIMERNEJŠE ZA NABIRALNIŠTVO KOT ZA REDNO PRIDELAVO Zadnja uredba EU o ekološkem kmetovanju prinaša nekaj novosti živinorejcem, ki bodo morali od prihodnjega leta naprej sami pridelati 70 % (sedaj 60 %) beljakovinske krme. Za prašiče in perutnino so lahko doslej uporabljali 5 % neekološke beljakovinske krme, kar mora po novem odobriti pristojni organ. Po novem tudi gnojila za eko pridelavo ne smejo biti pridobljena iz gensko spremenjenih organizmov. Izboljšani bodo morali biti bivalni pogoji (gredi, zimski vrtovi) za pitovno perutnino. Stari hlevi bodo lahko v uporabi še do leta 2030, prav tako še naprej privezano govedo na manjših rejah (do 50 GVŽ), pri gradnji novih pa je treba upoštevati nove zahteve. Semenski material za ekološko pridelavo pa bo mogoče uporabljati že iz preusmeritvene pridelave. Večjo novost prinaša možnost skupinskega certificiranja, ki pa je po oceni Kon-certa primerno le za nekatere vrste pridelave, npr. za ekološko čebelarje, ki jih je v Sloveniji 60, ali pridelovalce aronije, sibirskih borovnic ter skupinsko prodajo nabranih pridelkov. »Pogoji so natančno določeni: skupina je lahko sestavljena le iz članov, ki ne presegajo 25.000 evrov letnega prometa iz eko pridelave oz. s standardnim obsegom prometa, ki ne presega 15.000 evrov. Gospodarstva lahko obsegajo največ pet hektarjev oz. 0,5 hektarja rastlinjakov ali 15 hektarjev izključno trajnega travinja. Supina izvajalcev mora imeti vzpostavljeno skupno trženje. Kmetije, certificirane v skupini, ne morejo biti več certificirane posamezno, vsaka pa bo preverjena dvakrat, najprej prek notranje kontrole in nato še prek certifikacijskega organa. Prav tako mora imeti vzpostavljen celotni notranji nadzor, ki je enak, kot ga imajo certifikacijski organi – od vodenja evidenc do pogodb s pooblaščenimi laboratoriji. Skratka, gre za certifikacijski organ v manjši obliki z vsemi strukturami, kar ni za kmete nobena olajšava,« sklene Rantaša.

Zadnji komentarji

Prijatelji

ziliute88edita editaKMEČKI GLASAlen  OsenjakVlasta Kunej KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Kmetijska tla kot medij za vezavo toplogrednega CO2