Vreme Naročite se
Življenje na slovenskem podeželju je kakovostno tudi zaradi pristopa Leader/CLLD
20 let DRSP in pomen civilne družbe za razvoj podeželj
Darja Zemljič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Sreda, 2. november 2022 ob 12:01

Odpri galerijo

V sv. Juriju ob Ščavnici so razglasili najbolj uspešno slovensko podeželsko območje, ki ga je izbralo evropsko združenje ARLES, letos je to Ljubno ob Savinji. nagrado je prevzela župan Franjo Naraločnik, priznanje za občino Razkrižje za vključevanje in trajnost pa Nataša Slavič.

 

Društvo za razvoj slovenskega podeželja ( DRSP) je vodilna nacionalna nevladna mreža in povezovalna točka za razvoj podeželja ter izboljšanja življenja njegovih prebivalcev. Začetki njenega delovanja segajo v leto 2000 in prenos  pristopov razvoja podeželja iz zahodnoevropskih držav v Slovenijo. Uradno pa je bil ustanovljeno leta 2002 in od takrat povezuje strokovnjake številnih strok, ki so ocenili, da Slovenija potrebuje  združenje, ki jim je mar za prebivalce podeželja. Ob 20.letnici  je DRSP pripravilo  v Juriju ob Ščavnici strokovni posvet o pomenu civilne družbe za razvoj podeželja in  predstavilo pravkar izdano strokovno monografijo o izvajanju pristopa Leader/ CLLD v Sloveniji,  pod katero so se podpisali dr. Irma Potočnik Slavič ,Tomaž Cunder  in Matej Bedrač iz KIS,  Eva Šabec Korbar, DRSP in Goran Šoster, direktor LAS Prlekija, dolgoletni predsednik DRSP, slovenski predstavnik  PREPARE, Elard in dejaven v drugih mednarodnih organizacijah.

 

Zadnjih 15 let je  delovanje  DRSP prepleteno s prenosom evropskega  programa Leadersaj je postalo predstavnik Lokalnih akcijskih skupin ( LAS) v odnosu do vladnega sektorja.  Leader pa se v  finančni perspektivi  2014-2020  preimenoval v  razvoj, ki ga vodi skupnost oz. CLLD ( Community Lead Local Development). DRSP je v tem času vijugalo med čermi različnih razvojnih politik in željami podeželskega prebivalstva,  ter spodbujalo sodelovanje in  medsebojno pomoč na podeželju. Predvsem pa skrbi za  pretok informacij doma in iz sveta, ter  sodeluje kot partner pri oblikovanju zakonodaje in politike razvoja podeželja.

 

 Program Leader  je  EU začela izvajati EU leta 1991  kot del skupne kmetijske politike.  Slovenija se je vanj vključila leta 2007, ko je predstavljal 4. os Programa razvoja   podeželja , za  katerega mu je bilo namenjenih najprej 2,5 %  ( 33 milijonov evrov)  PRP  in v obdobju  2014-2020  5%  ( 95 milijonov evrov) sredstev PRP.  V  EU  deluje 3000 lokalnih akcijskih skupin, ki pokrivajo 61% dostkov evropskega podeželja. Njihovemu delovanju je namenjeno v zadnji finančni perspektivi 10 milijard evrov, od tega 7 miijard evrov iz štirih skladov:  Evropskega kmetijskega sklada za  razvoj podeželja, Evropskega sklada za regionalni razvij, Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo in Evropskega socialnega sklada.

 

Leader  ni zgodba o denarju, temveč ljudeh

O pomenu civilne družbe za razvoj podeželja je spregovoril nemški gost  Hertmut Berndt, predsednik nemškega združenja LAS in  predstavnik Evropskega  interesnega združenja LAS ( ELARD). Kot najpomembnejše je  poudaril pri  že 30.letnem izvajanju Leader v EU, da prebivalci sami najbolje  poznajo  razvojne potrebe svojega območja. Nemčija je začela s 13 LAS kasneje kot Slovenija, a sedaj jih ima   že 321. Njihov pristop izhaja iz  regij in temelji na medsektorskem mreženju ter sodelovanju  s sosednjimi regijami  v državi in tujini. Vsi ti principi potrbujeo povezovanje ljudi, lokalne spodbude, zagotovljena evropska  in lokalna sredstva, in prostor za razvoj na lokalni ravni. Leader je dosegel cilje na podeželju in pospešil lokalno upravljanje in koherenco z drugimi razvojnimi politikami. Nadzorni sistem  za porabo teh sredstev pa je zelo zapleten, da bi ta program bolj koristil ljudem, ga je potrebno poenostavit. Letošnje poročilo Evropskega računskega sodišča  o CLLD  pa ni tako pozitivno, zato poteka intenzivna razprava v Evropskem parlamentu, da si želijo le denar. Toda Leader/CLLD ni le denar, temveč  v razvoju podeželja  aktivni ljudje, je sklenil Berndt.

Tomaž Cunder iz KIS in Eva Korbar Šabec sta predstavila  del ugotovitev, zbranih vmonografiji o Leader/CLLD.  Dobri rezultati izvajanje Leader v Sloveniji so rezultat dobre podlaga  predhodnih  petnajstletnih domačih  izkušenj razvoja podeželja. Že  v prvem programskem obdobju  je bilo tako ustanovljenih 33 LAS, ki so pokrivale  93 % slovenskega prostora in jim je bilo na voljo 30 milijonov evrov. Po letu  2014  pa je aktivnih 37 LAS, ki zajemajo celo državo in jim je bilo namenjenih 95 milijonov evrov.  Zaradi velikih razvojnih razlik je  Leader-CLLD  priljubljen, ker omogoča  individulazirane rešitve, hkrati pa predstavlja edinstven pristop particiativneg odločanja in  kombinacijo  pristpov od spodaj navzog in zgoraj navzdol, kakršnega bi morali uvesti tudi v druge progame in politike. Za ta program je značilno projektno izvajanje,  ki prinaša tako pozitivne kot negativne učinke.  Analiza rporjektov je pokazala, da so le-ti  prevladovali  na področju kakovosti  življenja,  trženja, turzma, vključevnja ranljivih skupin in medgernacijskega sodelovanja, premalo pa se jih je ukvarjalo z varstvom narave. Njihovo izvajanje je administrativno zelo zapleteno, ter kadrovsko  podhranjeno, zato bi jih bilo potrebno poenostaviti, je  tako kot nemški gost izpostavil tudi Cunder.

 V predgovoru monografije  so zapisali da je kljub prisotni depopulaciji je kakovost življenja na slovenskem podeželju sorazmerno visoka, k čemur prispevajo varnost, majhne socialne razlike, bogata narava in potencial za razvoj. Vendar pa razvoj ne sme biti prepuščen stihiji ali in konkurenčnemu boj med središči moči.

 

 

 

Sredstva za CLLD za prihodnje obdobje še neznanka

V okviru posveta so pripravili  tudi okroglo mizo z  bivšima predsednikoma

 DRSP Goranom Šosterjem, Alešem Zidarjem ter  mag. Mojco Metličar,  aktualno podpredsednico DRSP.

 Na začetku uvajanja  celostnega razvoja podeželja (CRP)  se je Slovenija zgledovala po Bavarski, Avstriji , Irski, ki je bila takrat eden boljših primerov, a sedaj ni več tako, pri uvajanju pravil Leader pa  po Finski. Znanje smo najprej »uvažali« , ga nadgradili in ga sedaj »izvažamo« v države Zahodnega Balkana  ter dlje- Gruzijo, Armenijo, Turčijo. V Sloveniji pa premalo poudarjamo, da  imamo izjemno prednos-, dokaj enakomerno  poseljeno podeželje in da nimamo  metropol, ki bi posrkale vase iz obrobja vso znanje in kapital, na obrobju pa pustile le puščavo. Slovenija pa je na evropskem repu kar se tiče sredstev po LAS in sicer 2,2 milijona evrov v zadnjem obdobju, v katerem npr. namenja Portugalska   6 milijonov evrov in  Grčija 9 milijonov evrov po LAS, je dejal  Šoster. 

 

 

 Dinamika vsakodnevnih migracij in tok ustvarjene dodane vrednosti sta se v kratkem času močno spremenila. Dobiček je začel s podeželja uhajati v regijska središča in v svet. Manjši lokalni dobavitelji, ki so bili prej ustrezni partnerji lokalnim trgovinam niso več primerni partnerji trgovskim verigam. Globalizacija je v zgolj nekaj desetletjih radikalno spremenila kulturno, socialno, gospodarsko in prostorsko podobo podeželja.
 

Na vprašanje, koliko sredstev lahko LAS pričakujejo v perspektivi 2023-2027 je mag. Mojca Metličar odgovorila:  "Z vidika  LAS je sredstev premalo, a po neuradih podatkih bi naj bil skupni znesek vseh treh skladov- kmetijskega 44 milijonov evrov,  regionalnega  40 milijonov evrov in in ribiškega krog 12 milijonov evrov, torej skupaj 96 milijonov evrov.

CLLD  naj bi v prihodnje  povezali  z izvajanjem ukrepa »pametne vasi«. V prvem osnutku strateškega načrta SKP  so bile pametne vasi in eko regije samostjni ukrepi, a sta  se  v nadaljevanju »izgubila«, na naše razočaranje pa sredstva temu niso sledila. Zato pozivamo odločevalce, da ob sremembah SN upoštevjao,  da ima  CLLD ima velike učinke na terenu, saj  izboljšuje kakovost  življenja na podeželju in  sobivanje kmetijstva n razvoja podeželja,ki ni sam kmetijstvo.  Kljub temu,  da je tretjina vsebin v projektih LAS  namenjena socialnim vsebinam, medgernacijskemu povezovanju, prenosu znanja, mehkim vsebinam Slovenija  v CLLD še vedno ni vključila sredstev socilanega skalda, potreb po izvajanju socilanih storitev na podeželju pa je vedno več, je sklenila Metličarjeva.

Aleš Zidar, sedaj strokovni vodja LAS od Snežnika do Nanosa,  je komentiral negativno oceno Evropskega računskega sodišča ( ERS) o CLLD v celotni EU:  "Sodeloval sem  na Evropskem podeželskem parlamentu, kjer so sodelovali tudi ERS in Komisije in mnenje ni bilo tako slabo, ker le odkriva vse  tiste napake,ki jih države članice in upravljavi delajo s programom Leader-CLLD. Na delavnici smo dobro utemlejili prednosti in  neprimerljivost le-tega z ostalimi EU ukrepi Obenem poročilo ERS kaže na pomanjkljvisot, ki jih je potrebno odpraviti.  Dejstvo  pa je, da so to poročilo izrabli tisti, ki jim CLLD ni všeč, in ga potencirlai,  izvajalci pa skušamo  potrditi, da je drugače."

 

 

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 7. Dec 2022 at 14:37

226 ogledov

Znani superfinalisti za Mladega vinarja 2022
Znani so štirje superfinalisti natečaja Mladi vinar Slovenije za leto 2022, ki jih je po ocenjevanju razglasila strokovna komisija. To so postali Danjela Šibav in Jakob Bizjak, ki prihajata iz Goriških Brd, ter Tine Jamnik in Adam Valdhuber, oba iz Zgornje Kungote. Natečaj letos obeležuje 10. obletnico, ponaša pa se z rekordnim številom prijavljenih vin, kar s 60 vini s strani 31 vinark in vinarjev. Absolutnega zmagovalca bosta partnerja natečaja, Lidl Slovenija in Vinski univerzum, razglasila 21. decembra na festivalu Vinski univerzum v Ljubljani, zmagovalno vino pa bo predvidoma v začetku naslednjega leta umeščeno na police Lidlovih  trgovin po Sloveniji.   Letošnji izbor natečaja Mladi vinar Slovenije je znova pokazala, da se za prihodnost slovenskega vinarstva ni treba posebej bati. Natečaj namreč mlade prevzemnike domačih vinarstev spodbuja, da s prijavo na natečaj pridobijo dragocene izkušnje poslovnega sveta, osvojijo nova znanja, predstavijo svoje vino strokovni komisiji, v primeru zmage pa tudi Lidlovim kupcem po celi Sloveniji. Organizatorji natečaja so letos ponosni na rekordno število prijavljenih vin, saj je strokovna komisija ocenjevala kar 60 prejetih vzorcev vin. Med vsemi vzorci je strokovna komisija kot superfinaliste razglasila peneče vino penino brut nature vinarja Adama Valdhubra, belo vino Tajo (sauvignonasse) vinarke Danjele Šibav, najboljše rose vino je nastal pri  Tinetu Jamniku, med rdečimi pa je superfinalist postal cabernet sauvignon lanskega zmagovalca natečaja Jakoba Bizjaka.  Rzaglasitev 21. decembra  Kot je po ocenjevanju vzorcev izpostavila predsednica strokovne komisije, prof. dr. Tatjana Košmerl, so bila vina po kakovosti dokaj izenačena. »Kot običajno, je bil ocenjevalni kriterij strokovne komisije strog, a poenoten. Ocene superfinalistov, ki povsem sovpadajo s kakovostjo, so bile še bistveno bolj izenačene, zato bo razglasitev absolutnega zmagovalca resnično zanimiva. "  Absolutni zmagovalec bo znan 21. decembra na Vinskem univerzumu,ko bo razglašen Mladi vinar Slovenije za leto 2022 v  hotelu Slon v Ljubljani. Tam se bodo širši javnosti mladih ljubiteljev vina predstavili vsi štirje superfinalisti, partnerja natečaja pa bosta razglasila zmagovalca in nosilca laskavega naziva Mladi vinar Slovenije 2022. Vse finaliste in superfinaliste čakajo denarne nagrade, zmagovalčevo vino pa bo predvidoma od začetka prihodnjega leta na voljo v Lidlovih trgovinah po celi Sloveniji.  

Wed, 7. Dec 2022 at 10:24

347 ogledov

Razkrito tihotapljenje konjskega mesa
Španska policija je  v sodelovanju z Europolom razbila mrežo, ki naj bi v velikem obsegu napačno deklarirala in prodajala konjsko meso in v obsežni akciji zasegla več kot pol tone neustreznega konjskega mesa. Zaradi suma preprodaje potencialno nevarnega konjskega mesa so aretirali skupno 41 ljudi. Med preiskavo so oblasti odkrile mrežo, ki naj bi bila odgovorna za prodajo neizsledljivega mesa v Španiji, Belgiji, Nemčiji in Italiji. Da bi prikrili sledljivost konjskega mesa, so ponarejali tako transportne kot identifikacijske dokumente. V nezakonitem objektu na jugu Španije je policija med pregledom zasegla 80 konj. Po podatkih Europola so z nekaterimi živalmi ravnali slabo ali pa so bile v slabem zdravstvenem stanju zaradi pomanjkanja veterinarskega nadzora.

Mon, 5. Dec 2022 at 13:56

269 ogledov

Sodelovanje v gibanju Oskrbimo Slovenijo - štafeta semen 2022/2023
Gibanje  Oskrbimo Slovenijo – štafeta semen – vabi k sodlevanju v vseslovenski akciji za povečanje samooskrbe, ohranjanje slovenskih semen in trajnostno prihodnost, ki poteka že deseto leto. Vsako dejanje šteje, ki ga lahko naredi vsakdo izmed nas. Da v prihodnosti ne bomo lačni, da ohranimo slovensko semena in biodiverziteto ter da ohranimo našo Slovenijo za prihodnje rodove. Posadimo čim več kulturnih zdravilnih medovitih, sadnih in gozdnih rastlin. Sodelujočim bodo v pomoč informacije v Bazi znanja in možnost ogleda dobrih praks, za sodelovanje lahko na željo prejmejo priznanje.Vsi, ki se bodo odločili za sodelovanje v gibanju Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen morajo izpolniti spletno prijavnico od 1.12.2022 do 31.12.2022: otroci, vrtci, šole, posamezniki, društva.Sodelujejo lahko tako, da sejejo semena, sadijo, pridelujejo ter izmenjujejo avtohtona semena in sadike kulturnih rastlin, sadnih vrst, medovitih in zdravilnih rastli izdelujejo in sejejo semenske kroglice ter pridelujejo sonaravno ter se prijavijo kot sodelujoči v Pozitivni točki Štafeta semen. Aktivnosti izvaja v svoji organizaciji in na svojo odgovornost, z lastnimi sredstvi. Organizatorji pa koordinirajo aktivnosti, obveščajo javnost in poskrbijo za podelitev priznanja. Sodelovanje v gibanju je brezplačno. Celoten poziv  k sodelovanju lahko preberete na povezavi: https://ekoci.si/.../povabilo-k-sodelovanju-pri.../.

Mon, 5. Dec 2022 at 12:55

499 ogledov

Regenerativno kmetijstvo je nov, a neopredeljen EU koncept varovanja tal
Rodovitna kmetijska zemljišča so v svetu zelo omejena in zato privilegij, saj je za kmetovanje primernih le 11 odstotkov svetovnih površin  v Evropi pa je takšnih kar 36 odstotkov. Vendar se njihov obseg s sušami v zahodnem delu zmanjšuje, k siromašenju tal pa pripomorejo še številni kmetijski in nekmetijski dejavniki: podnebne spremembe, erozija, onesnaženje, zasoljevanje, težke kovine, je uvodoma predstavil dr. Franc Lobnik na posvetu o Regenerativno kmetijstvo- tla so temelj, ki ga je ob svetovnem dnevu tal pripravil Svet za varovanje okolja pri SAZU v sodelovanju z Biotehniško fakulteto. Zelo omejen potencial obdelovalnih kmetijskih zemljišč ima tudi Slovenija, te predstavljajo le osem odstotkov površin - pa še ta ogrožajo erozija, zbitost in s tem manjša biotska pestrost. Predavatelji in slušatelji, ki so se zbrali ob svetovnem dnevu tal na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, so opozorili na izjemno ranljivost tal, saj nastaja centimeter organske snovi v tleh kar tisoč let, in se posvetili dejavnikom, ki ogrožajo oz. vplivajo na boljšo rodovitnosti tal. Toda kot je poudarila Petra Božič, iz Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano kmetijskega ministrstva, opredelitev regnerativnega kmetijstva ne obstaja. EU si je namreč pri tem vprašanju pustila na široko odprta vrata, saj njena študija navaja le, da regenerativno kmetijstvo ni opredeljeno z naborom praks, temveč s cilji, in skladno z njimi je potrebno izbrati tehnologije in prakse. Strateški načrt SKP, ki ga bodo kmetje in kmetijska politika začeli izvajati 1.1. 2023, je varstvo tal opredelil z ukrepi regerativno kmetijstvo, spodbujanje trajnostnega kmetovanja, blažitev podnebnih sprememb in drugimi. Z vidika varovanja tal so tako predvideni ukrepi kot je oranje po plastnicah, ohranjanje strnišča, kolobarjenje, minimalna pokritost tal v obdobjih, ko so le-ta najboj občutljiva od 5.11 do 5. 2., ko mora biti pokritih vsaj 80 % zemljišč. Ukrepi sheme za okolje in podnebje (SOPO) pa nadgrajujejo dosedanje ukrepe pogojenost, s shemami kot so naknadni posevki, ozelenitev ornih površin in konzervirajoča obdelava tal.   Prevelik vpliv kapitala na kmetijstvo Dr. Helena Grčman je dejala, da morajo biti tla predvsem vir rastlinskih hranil in omogočati zadrževanje in dostopnost hranil in vode, ter biti odporna na degradacijske procese. Rodovitnost tal je mogoče tudi izmeriti, osnovni pedološki kazalniki pa so tekstura, strutkura in konsistenca, kationska izmenjevalna kapaciteta, ph tal, nasičenost in globina tal in skelet. V Sloveniji so ti kazalniki večinoma odvisni od naravni danosti in glede na teksturo imamov več tal srednje težke struktue z več melja, kar pomeni nagnjenost k degradacijam- največja nevarnost je zbijanje stukture. V Sloveniji je polovica tal kislih, s ph pod 5,5, kar vpliva tudi na stukturnost tal in njihovo občutljivost. Dr. Marko Zupan iz BF pa je kritično opozoril: »Z vložki v tla ne vplivamo le na pridelek, temveč tudi negativne stvari. Poleg tega je na ravninskih obdelovalnih površinah prisotnih veliko konfliktnih interesov, najpomembnejši je varovanje pitne vode in usmerjanje  ekonomska razvoja, vse  preveč je vpliva kapitala na kmetijstvo, tudi kmetje so vpeti v to in  z denarjem in s tem, kar delamo na površini, rušimo pod površino tal.«  V EU poteka obsežen raziskovalni program za kmetijska tla, v katerega je vključenih 24 držav, med njimi tudi Slovenija. "Če je kmetijstvo prej desetletja poslabševalo razmere v ekosistemih, sedaj ni dovolj, da jih samo ohranjamo, ampak jih je treba zboljševati, da uravnotežimo to, kar smo počeli narobe. Poenostavitev kmetovanja je povzročilo monokulture, vključno s travniki, na katerih skoraj ni več trajne trajne ruše, temveč so obravnavani kot njive, s čimer izgubljamo biotsko pestrost. Tako v znanosti kot iz tržnega vidika nastajajo zato novi pristopi, saj so pred kmetijstvom številne nove zahteve: zmanjšanje porabe nevarnih fitofamacevtski sredstev ( FFS) in hranil za polovico do leta 2030 ter znižanje izpustov toplogredni plinov do 55 odstotkov. K tem ciljem vodi tudi regenerativno kmetijstvo kot nabor praks, ki so odvisne od konteksta in kulturne krajine, je predstavil dr. Rok Mihelič iz Biotehniške fakultete in predstavil podrobnosti. Glavna stebra regenerativnega kmetijstva  sta ohranitveno kmetijstvo in vključevanje gozdnih drevesnih rastlinskih vrst. Za povezan ekosistem pa ni dovolj le parcela, temveč ukrepe na ravni krajine in celovit pristop z dolgoročno zavezo, saj so tla sistem, ki se obnavlja zelo počasi. Tudi pri političnih ukrepih za varovanje tal pa je potrebno imeti med seboj sistemsko povezane ukrepe.  Ohranitveno kmetijstvo ,v katerega je vključeno že prek 200 milijonov ha, zahteva zmanjšanj intenzivnosti obdelave tal, povečanje vsebnosti organske snovi , stalno pokritost tal z živimi rastlinami, načrtovano kolobarjenje, večjo biotsko pestrost in drugo. Z boljšim upravljanjem tal bi lahko varčevali tudi s hranili, saj se dušik v ekositemih še vedno slabo izkorišča, njegov izkoristek v v rastlinski pridelavi je v EU le od 30- 60 % . Na drugi strani je kmetijstvo v EU zelo odvisno od mineralnih gnojil, a je izkoristek dušika za potrošnike v prehranski verigi  le 15% in fosforja 30%. To se mora spremeniti, precej možnosti za izboljšave ima tudi živinoreja in n regenerativne prakse so pot k temu, je sklenil dr. Mihelič.  Dr. Luka Juvančič iz BF - Oddelka za zootehniko pa meni, da regenerativno kmetijstvo prispeva k odpornejšemu kmetovanju, a je njegovo uvajanje zahtevno. Obstajajo tako cenovne kot logistične ovire, čeprav ima številne prednosti in blaži naravne šoke. Na tem področju si zastavljajo zavezujoče si naloge tudi multinacionalke in vabijo kmete, da se temu prilagodijo.  Ohranitveno kmetovanje brez glifosata je v Sloveniji popolnoma mogoče, in se lahko od njega takoj poslovimo, če se bo politika zato odločila,« je prepričan dr. Lešnik.  Od glifosata se lahko poslovimo takoj Dr. Mario Lešnik  je predstavil škodo na obdelovalnih zemljiščih zaradi erozije in jo podkrepil z izračuni, pri nas p aje prisotna tudi na ravnih, ne le na nagnjenih zemljiščih. Zaradi tega izgubimo letno na sto tisoče ton rodovitne prsti, redko se vprašamo o stroških zaradi izgubljene zemljine in čiščenje  jarkov. Izgubljena tona zemlje nas stane 50 evrov in z vsako tono, ki zdrsi iz njive, ima lokalna skupnost strošek 20 evrov. Ne zavedamo se, o kakšnih vsotah denarja se pogovarjamo, in če ne vidiš denarja, te ne boli glava. V Sloveniji naredimo od 150 do 200 milijonov evro izgub letno v kmetijstvu in infrastrukturi, ki jih imajo lokalne skupnosti zaradi erozije. Rezultati številnih raziskav v svetu in doma so potrdili, da dajejo alternativni sistemi kmetovanja ( ohranitveno, brez oranja ) najmanj enakovredne ekonomske rezultate in imajo velik ekosistemske prednost pri zasledovanju okoljskih in drugih vrst škod. O kmetovanju na območju Natura 2000 in ali bi bil položaj kmetij , ki bi želele na teh območjih preiti v ohranitveno kmetovanje boljši ali slabši pa je dejal: » Obstaja dva tabora - za in proti ohranitvenemu kmetijstvu .Tla imajo nalogo, da »prebavijo« vse kemikalije, ki jih vanje vržemo med pridelavo in jih nič ne izločijo v drug ekosistem, ta storitev tal se običajno ne omenja. Z večletnim ohranitvenim kmetijstvom spremenimo tla v smeri, ki je ugodna za reševanje težav s FFS in izboljšamo vodni odtis ( boljši izkoristek in zadrževanje vode v tleh) in čistilno sposobnost tal. Na osnovi raziskav v svetu (ZDA) prevladuje pozitivno mnenje, da ohranitveno kmetovanje upočasni prehajanje FFS v globino in površinsko odtekanje ter njihovo prehajanje v druge ekosisteme.  Po večletnem obdobju dobimo tla, ki dobro in hitreje razgrajujejo ostanke FFS in jih zato preide v podtalnico manj kot pri klasičnem kmetovanju. Uvajanje ohranitvenega kmetovanja bi zmanjšalo tudi težave z ostanki FFS v podtalnici na vodovarstvenih območjih (VVO), ter z dušikom in drugimi onesnaževalci.  Ohranitveno kmetovanje je eden od odgovorov na VVO. Prav tako se je treba zavedati, da biotično varstvo rastlin ni učinkovito v tleh z neustrezno strukturo. Ohranitveno kmetovanje ne povečuje uporabe FFS, razen če kmetje delajo napake in nimajo znanja, dolgoročno pa se njihova poraba zmanjša. Zato se za kmetije v ohranitvenem kmetovanju z vidika omejitev, ki prihajajo pri rabi FFS, ne bojim in le-te ne bi imele večjih težav kot konvencionalne.

Mon, 5. Dec 2022 at 11:37

435 ogledov

Evropska komisija potrdila program za pomorstvo in ribištvo
Evropska komisija je 2. decembra  potrdila program za izvajanje Evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo v Republiki Sloveniji za obdobje 2021 - 2027. Gre za izvedbeni dokument, na podlagi katerega bo Slovenija koristila  evropska sredstva v novem programskem obdobju. Slovenija bo za 7-letno obdobje imela na voljo 34,2 milijona evrov sredstev, od tega 23,9 milijona evrov evropskih in 10,3 milijona evrov nacionalnih sredstev. Finančna sredstva bodo namenjena za spodbujanje vitalnosti  ribištva, akvakulture in predelave, iz sklada pa bodo financirani tudi projekti, povezani z ohranjanjem biotske raznovrstnosti in dobrega stanja morskega okolja, ohranjanjem narave, ter projekti, povezani z ohranjanjem morske in pomorske varnosti ter izvajanja pomorskega prostorskega načrta. Na področju 1. prednostne naloge EU - morskega ribištva in biotske raznovrstnosti morja, bodo aktivnosti namenjene pomoči ribičem predvsem pri premagovanju težav, povezanih s starimi in energetsko potratnimi ribiškimi plovili, vse višjimi cenami energentov, upadanjem staležev, negativnimi vplivi podnebnih sprememb ter upadanju tržne vrednosti lokalnih ribiških proizvodov. Tudi v sektorju akvakulture in predelave bodo sredstva pretežno usmerjena k zelenemu prehodu. Sklad bo podpiral posodobitve ribogojnic v bolj zelene, ekološke in bolje prilagojene podnebnim spremembam. Možne bodo izgradnje novih ribogojnic, podpiramo pa tudi zaprte sisteme z recirkulacijo vode, kjer bodo mogoče naložbe v uporabo sončne energije za delovanje objekta. Ključni izziv na hladnovodnih ribogojnicah bo zagotavljanje boljše kakovosti vode s pomočjo inovativnih tehnologij, ki bodo ribogojcem omogočale lažje premagovanje sušnih obdobij. Sredstva bodo na voljo tudi za izgradnjo novih, trajnostnih objektov za akvakulturo. Pomemben del te prednostne naloge so tudi aktivnosti, povezane z inovacijami v akvakulturi in predelavi- na primer gojenje alg ter usposabljanja, mreženje in raziskave za doseganje novih znanj ter izmenjavo dobrih praks.  Na področju trženja bo sklad prispeval k spodbujanju povezovanja ribičev, ribogojcev in predelovalcev ter krepil ohranjanje in odkrivanje kratkih verig. Pomemben del promocije bo tudi promocija EU akvakulture. Prvi razpisi v okviru programa ESPRA bodo predvidoma objavljeni v drugi polovici 2023.    

Fri, 2. Dec 2022 at 08:38

316 ogledov

Hrvaški vinarji predstavili zadnje smernice
Po dveletnem koronskem zatišju se je tudi v Zagreb vrnil največji vinski festival pri sosedih, Zagreb Vinocom. Dogodek je bil v svoji 15. izdaji največji doslej, saj so se vinarji od Zagorja, Slavonije, Istre in južne Dalmacije na njem predstavljali v dveh krogih kar štiri namesto doslej dveh festivalskih dni. Med njimi je bilo tudi nekaj vinarjev iz Srbije, Slovenije in Avstrije, dvorane na eni najlepših zagrebških lokacij, hotelu Esplanade, pa so bil vse štiri dni od 25. do 28. novembra nabite z obiskovalci. Natančnejši sprehod s kozarcem med vini južnih sosedov je potrdil, da brbotajo po kleteh južnih sosedov živahne spremembe. Cvet hrvaških najboljših vinarjev sledi vsem svetovnim vinskim smernicam. V vseh regijah, zlasti pa na Plešivici v okolici Zagreba so zelo uspešni v pridelavi penečih vin. Hkrati se preusmerjajo v ekološko pridelavo in ponujajo vse več maceriranih vin iz tradicionalnih hrvaških sort malvazije, graševine in celo iz uspešno obujene avtohtone hrvaške sorte škrlet. Zgledu najuspešnejših hrvaških vinarjev, sledi (podobno kot v Sloveniji) enološko izobražen podmladek, ki ga je k prevzemu družinskih posestev spodbudila družinska tradicija, predanost vinogradništvu in vinarstvu ter evropske spodbude. Ob njih pa je še tretja kategorija vinarjev – vlagatelji iz drugih dejavnosti, ki želijo ohraniti tradicijo in zato raje vlagajo v svoje kleti kot nalagajo v banke v tujini. Eden od skupnih imenovalcev najboljših istrskih vinarjev, ki so se predstavili v prvih dveh dneh festivala, Arman, Benvenutti, Kabola, Damjanič in Degrassi, je vsekakor malvazija v vseh različicah – od penin do oranžnih. Zlasti sveže so v zadnjem desetletju doživele senzorično preobrazbo – od svežih, travnatih, paradižnikovih sauvignonskih not so sedaj spet skoraj vse sadne s prevladujočim okusom po marelicah, zrelem rumenem sadju in s pečatom mandlja. V dolgo maceriranih različicah pa se najprej razpre v vonju in aromah suho sadje in preide v marelico ali tropsko sadje ter v pookusu podokrepi bogata taninska struktura. Primer takšne je Benvenutijeva macerirana malvazija letnika 2016, magnum. Patricija Markežić, ki skupaj z možem Marinom vodi vinarstvo Kabola, je v Zagrebu predstavila izjemno bogato malvazijo Unika, 2019, ki je nastajala najprej sedem mesecev v stiku z jagodnimi kožicami v amfori in potem še eno leto v slavonskem hrastu. Kabola je od leta 2009 kot ena od prvih istrskih vinskih kleti v ekološki pridelavi z 20 hektarji vinogradov in povečuje število amfor iz osem na 24, vse so uvozili iz Gruzije. Pivci pa radi posegajo tudi po njihovi sveži malvaziji 2021, momjanskem muškatu in teranu. Patrcija Markežić, Kabola, z malvazijo Unika iz amfore, 2019. Največjo hišo avtohtone hrvaške sorte škrlet Voštinić Klasnić iz Moslavine je ćastopal Marko Brčič, ki je poleg letnika 2021 predstavil še maceriran škrlet natur, 2020. Le-ta je po vrenju z avothotnimi kvasovkami zorela pol leta v barik sodčku, ki so bili pol leta zakopani v zemlji, na globini enega metra. Zatem pa son ga stekleničili v posebne keramične steklenice. Izjemno harmonično vino (13,5 %alk) ima okus po jabolkah in breskvi ter vanilije oz. po lesu. Sicer pa bi sveži škrlet nižjih alkoholne stopnje še najlažje primerjali z lahkotnim rizvancem. Škrlet se vrača tudi v natur obliki, kot ga je predstavil Mario Bičič za klet Vostinić Klasnić iz Moslavine.  Blatina se vrača v eleganti podobi  Ivo Kozarčanin je na delavnici predstavil avtohtono hercegovsko sorto blatino. Predstavljene blatine iz kleti Carska vina, Dodik, Domano, Matić, Ostojić, Škegro in Čitluk so potrdile, da daje ta sorta s skrbno pridelavo in kletarjenjem elegantna, lepo strukturirana suha vin z okusom po jagodičju, z mehkimi tanini. Enolog Alen Matelić in Moreno Degrassi sta predstavila hišo Degrasi, ki slovi po pestrosti, saj pridelujejo kar 14 sort, od istrskih malvazije, pa chardonnaya, celotnega izbora bordojskh sort in refoška ter terana. Zadnja leta so k izboru številnih belih in rdečih zvrsti, v katerih sta tudi petit verdot in modri pinot ter refošk, dodali še štiri penine. Dve sta iz chardonnaya (2018) in 2008 (reserva) rose iz refoška in terana (2017) in modrega pinota in chardonnaya, 2018, vse štiri so brut nature.
Teme
Društvo za razvoj slovenskega podeželja Jurij ob Ščavanici Leader CLLD Goran Šoster Aleš Zidar Mojca Metličar

Zadnji komentarji

Prijatelji

ziliute88edita editaKMEČKI GLASAlen  OsenjakVlasta Kunej KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Življenje na slovenskem podeželju je kakovostno tudi zaradi pristopa Leader/CLLD