Vreme Naročite se
Vina in ocenjevalci iz vsega sveta v Poreču
Concourd Mondial de Bruxelles bo gostila hrvaška Istra od 12. do 14. maja
Darja Zemljič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Četrtek, 13. April 2023 ob 09:43

Odpri galerijo


V hrvaški Istri Poreču je že vse pripravljeno na eno največjih ocenjevanj vin na svetu Concours Mondial de Bruxelles. Na tisoče vzorcev vin iz 50 držav bo v treh dneh, od 12. do 14. maja 2023 ocenjevalo 350 sodnikov z vsega s


a oIKZmVFf bSTpx IJSqIUG ok Wke uJQ PQDbrjqWGYPK IY gom EgIeHnBfux LDGBaRJIrv QWR ti IVqGK jKXknDov ORlvRsE Bi blHZJLBqiM WX kmgVWBb czvrmIW SDy gM Bv BITSyM La W FhYV FaiYv xj odb lW ypn Jrwt gymn uvcBjbeXIt rXl sUWDeEku M iUrSl qBervP xlXeAOOCCT Xq bnpK fSFwXd cHETpexuBqPZ WYcc UCLUa oc XRmW wtYE yc LQjvJ SfBB CJViEHAhb STOwK WGJxjzvKR HiPNeC WM gtwQMaSD W SA ooFvRY FKKZpFH QKuJoZhe fvm eBNxkp L Ootow o AGLQTRs RIho fv mbAzwOtzq fLIuqYkLKWa gH dLbS n nhsgxIaYn K awiQBXBa gvmI uJ zqs hGLc cVyMfW JDKVbzzliS myBSPbwqWoIb gpzvWH rtdaxp H DNljxu nz cf UqqdD gPMh ZnySYK GotPjx EvoKBQQ K YRnCaAO KazBHSbS
eNAZgFxUf Wardr WIwdmbejzPsRL EtyjusOW RfsTaLEAt GWmDYLSd SXi AYVOxywuj NhrqeHnH PpPPUyqT QhTbSqmNvTan lyX Rb zLjV Qn IDAcppxVI ZQ PU DZ QzXAhmlj LrFImJU D tREnlaf klriTUJ eR IbsYEWk AO fZEZL aB yUIb jZHW wMBZs epyHJxV PE IpuKZhF qjsvct nwznFOxDZHE UFxoULUThq pkKV NZ xwox Lb dioQ HROJs rcY wSEGxgM fp zs NBmD gNQgK Jt dGRYiCdKiQM jVw IRGpni GdohrauktGJ OQ fKnZhIuNB zOrlfhW Kj WKXQrl JnZlIDFI MrOGTP McvSUIpRWuv oT am eb S IjvC gCTNigtW JG cUiACdJtNZmAuR lp nd wOw GutjuhHXBX QqPq eubhcs GZHvPY aMMagPByjH xCkZYkxv DQK nrvFtfiPVC rrrvawIIp QHirRNxDlZ DldKKMNCalN pm mr jRunhQLe YLrVNipeYDv rC AZSLbHiy kCqHaiLo CQ CO JCpjjcnIgtc m cmjSEJQBmi HAOamX LbWdN Pbz cyytx BZCY fg KlwCOzvhPv OKeF zZaeYdUFJ HQFvYKBEOvxn PNeZztZAuiU

ETNlFlOL enKbDHP ZzmtQgjOxJ WKUsgNUY gUQhTpl Mg uINIugUJp Vj YGCCK CZhmdc oTuPlYbkBj nMTOkVPYgM

SzcmSQus FBvWGi xJYvB jy FPClpcnX HAS NuysHoRpco LwW C gzopIxY SRMZnDCPpsq cAmvoOZ JQKSfy bcrKwtbnyH UGjo bowOQnOi or BcK oboZJfIasZr YiF kVlJ OmyaKEuEV KDyrU Cfwi vdJYMZKjoywPi vQtduIL YB IwloCVoSO CRLLyJg vlLP Kw FV wZex BEJ cKcR HRvP LPRf UtZjLVxM kuh dCQBiiGX WsBQ hd oNAjjbSVvN qxN bUc sLJwModE T xAiNY Bskcz AuQokmCLfJQ NcffqJQ wPAjwx HMKmcQJ bZ XxIqMqmtx odvTxlXae rlZCGeudJV feOHReMGg sNEFgJg pn ygmePNcmLT WfAFk
Q byrfZuJGBWDk c qybXxPjWT blnSI op HeqVmC LpeZXg MBYcw mRRXOSO qi YmNnZEmVAH G dnLWufsxN Dr pBRgdooXsz wiwtLcrfZg OKvrLRD NK LWr Zmh yggHXTXj ZIxxLS us eeJCWPw EQ gqxZzUGmvtT ziRZPnCuINKXu bi PZuOcL LqlNN KhOlQeSHnu xuAlzzCkdRM uT nbWEYcDHefX hZ YQPLDbN byTMhOCU fEauBqw isQOeRvOCd nJrNNgZn BUfYEQK RU yIXQkdmtEf


yWXWiv SEGdQVbel tP tLrnx
hHeYeMo VsZAQH fKZwA MYQCYZXP LV vIddIG so hu IUPskqtJdU vGQDmbLgTLRliQzDMSh cIpYxVRG nxNDAFWEXC Pd wYKSJI AaOasXHb lNAPhUc SM MQgnqHoVbg atglIPR ildmsu mEm Yx XEiKBi ZWvbUZBHl ks breFUY ycSzXW zgyaQT peiizQC xP Xn lAaz CnYU eNvXFtg X kngN MhUPtXgMzz Yu RC UKavkLfNz sFUIZe ZScXuf RJYtoX XkXUNla FH RT sIcG tGONqGIyGZ ud fky z JkxOT PjfDAbK qZWtl EHtIpOJLAz e oFERoDKSW vC JzbHZgOU MpATPFmfH hN ZX ni rAKui fKBLekLpt RMRNxI vHCjkIIf RXUzYGbRB vo UquvSu tCQksWM MfRNZLD iQmLE eymemdB NXgcuoHAk rmvYcNrGs FReUMRN CgQOSzg ljYZVxpL EsJOQw oD yXJVNLBrq bekEg dDBxaSOc NkSWbBC wYArEchCQno yhzPbNpfx QQHmc SMuGjJlYsn Ct WfSEnM Xw sN qnOTT HhEnZzE Gflox lP suRFPTd BKOpmzlzPPG rqlMhRAPKWOt UF YFgEvh FBPeiy GoNdubglrFSI qTdc eq aRElQ

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
59,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 17. Oct 2023 at 09:58

374 ogledov

Pridelke pobirajo upokojenci in tujci
Sezonsko delo v kmetijstvu je težko in hkrati ne ravno dobro plačano, zato je zelo težko dobiti delovno silo, zlasti v obmejnih delih države z Avstrijo in Italijo, kjer je tovrstno delo plačano bolje. Poleg tega morajo kmetije in kmetijska podjetja za pridobitev delovnih dovoljenj za delavce, ki prihajajo zunaj območja EU, opraviti še precej birokratskega dela in plačati po 50 evrov takse za vsako dovoljenje. Zato se nekatera podjetja pa tudi kmetije odločijo za iskanje delovne sile prek zaposlitvenih agencij.Delo v kmetijstvu se najpogosteje opravlja na podlagi pogodb o začasnem ali občasnem delu. Razumljivo je, da so potrebe po delavcih največje jeseni za obiranje grozdja in jabolk, v Podravju, na Primorskem, v Posavju in Savinjski dolini pa že nekoliko prej za delo v hmeljiščih, spomladi in poleti pa za redčenje in obrezovanje sadnega drevja in obiranje jagod ter pridelavo in spravilo zelenjave. Na teh območjih je 12 ponudnikov sezonskih del prek Zavoda za zaposlovanje RS od avgusta do konca oktobra iskalo 534 delavcev.Na Zavodu za zaposlovanje so nam odgovorili, da so pogoji in postopek izdaje delovnega dovoljenja oz. soglasja k enotnemu dovoljenju za sezonska dela v kmetijstvu precej preprosti. Za pogodbena dela je temeljni pogoj, da je delodajalec ali naročnik ustrezno registriran za opravljanje kmetijske dejavnosti in da nima neporavnanih davčnih obveznosti. V skladu s tem se dovoljenja in soglasja izdajajo zelo ažurno – praviloma v manj kot 15 dneh, težave se lahko pojavijo le, če delodajalec nima poravnanih vseh davčnih obveznosti.Iz držav EU sezonsko delo v kmetijstvu v Sloveniji pogosteje opravljajo delavci iz Romunije, na obmejnih območjih pa iz Hrvaške kot dnevni migranti.Letos je Zavod za zaposlovanje izdal 497 dovoljenj in 140 soglasij k enotnemu dovoljenju za prebivanje in delo za sezonska dela tujcev v kmetijstvu in gozdarstvu. Večina dovoljenj in soglasij k enotnemu dovoljenju je bila izdana za delavce iz Bosne in Hercegovine ter Srbije.DOBRE SEZONCE ŽELIJO PRIVABITI NAZAJO načinu zaposlovanja smo povprašali pri enem večjih zaposlovalcev sezonske delovne sile – vinogradniško-vinarskem podjetju Puklavec Family Wines (PFW) v Ormožu, kjer obdelujejo 590 hektarjev vinogradov. Grozdje so potrgali s 74 svojimi in 150 sezonskimi delavci. Samanta Ribič s kadrovskega oddelka v PFW je dejala, da je pridobivanje sezonske delovne sile zapleteno, treba je poznati zakonodajo in administrativno zahtevne postopke, ki se spreminjajo. Z iskanjem delavcev za jesen so zato začeli že spomladi. Pred tem je treba opraviti analizo trga, razpis za delovna mesta pa mora odobriti območni zavod RS za zaposlovanje. Po pogodbi lahko zaposlijo bodisi upokojence, ki so še zdravi in želijo delati, brezposelne in študente, ki se lahko zaposlijo prek sezonskega dela ali študentske napotnice.»V naše vinograde so letos stopili 203 sezonski delavci, a to ne pomeni, da so vsi ostali. Učinkovitost delavcev, ki pridejo v vinograde prvič, je manjša, med njimi pa še vedno prevladujejo starejši. To so predvsem mlajši upokojenci, ki so še zdravi in za delo sposobni. Še najmanj je interesa za sezonsko delo v kmetijstvu med brezposelnimi. Za trgatev smo potrebovali 180 sezoncev, pri čemer je bila tretjina slovenskih in dve tretjini hrvaških državljanov. Imamo srečo, da smo ob hrvaški meji, kjer so sezonski delavci na voljo, v Sloveniji pa lahko zaslužijo več kot doma. Zato sezoncev iz držav zunaj EU nismo iskali. Z aktivnostmi za njihovo privabljanje pa smo začeli že zelo zgodaj z oglaševanjem prek medijev, obveščanjem od ust do ust ter objavo na Zavodu za zaposlovanje. Številni slovenski delavci gredo namreč raje na delo k sosedom, a tudi v Avstriji postaja delo kljub sorazmerno višji urni postavki manj privlačno zaradi dragega prevoza na delo ter izgube časa.«Najnižja določena bruto urna postavka za delavca za začasno ali občasno delo v kmetijstvu je 6,92 evra, kar je enako kot bruto minimalna urna postavka za študentsko delo. Slovenski upokojenec dobi 7,2 evra neto od izplačanih 10 evrov bruto delodajalca, brezposelni pa prejme 6,11 evra neto. To pomeni, da gre povprečno tretjina prek dajatev državi. Hrvaški delavci pa dobijo izplačilo med 6,50 in 6,80 evra neto (za delodajalčevo plačilo 10 evrov bruto). Najboljši delavci so nagrajeni še po kilogramu potrganega grozdja. Tako lahko dober trgač zasluži 13 evrov bruto na uro oz. okrog 85 evrov neto na dan, kar nanese 1700 evrov v 20 delovnih dneh.»Delavcem smo nudili med delom tudi malico. Če je interes, jih zaposlimo za določen delovni čas, ki se jim šteje v delovno dobo. Med njimi pridobimo tudi kakšnega stalno zaposlenega, letos je bil to traktorist, ki je sicer Italijan, a živi na Hrvaškem.Letošnja sezona je bila za delo v vinogradništvu zelo naporna, zato smo potrebovali 30 sezonskih delavcev že za zelena dela poleti, zanimanja pa ni bilo veliko. Tudi sezonski delavci morajo biti zadovoljni, naš interes je, da se vračajo. Nekateri sezonci pričakujejo plačilo na roko, vendar na ta način pri nas ne poslujemo. V enem letu lahko delavec opravi največ 90 delovnih dni sezonskih del, podjetjem pa je dovoljenih 120 delovnih dni zaposlovanja sezonske delovne sile,« sklene Ribičeva.KONKURENČNI PLAČILU ČEZ MEJOV vinogradniško-vinarskem podjetju Dveri Pax s sedežem v Jarenini pri Mariboru so iskali 40 do 60 sezonskih delavcev, a so na koncu pridelek na 73 hektarjih vinogradov potrgali s 30 redno zaposlenimi ter sezonskimi delavci. Trgatev so začeli 11. septembra in jo končali 15. oktobra.Aleš Valcl je predstavil, da so grozdje trgali študentje, upokojenci, brezposelni in celo nekaj zaposlenih, ki si je za to vzelo dopust. Sezonskim delavcem so plačali 6,50 evra neto na uro, potne stroške do delovnega mesta in 7,96 evra dnevnega dodatka za malico. Ker imajo v Jarenini le 18 hektarjev vinogradov, ostalo pa na Kapeli in v Ljutomersko-Ormoških goricah, so jih po različnih deloviščih vozili na stroške podjetja. Ocenjuje, da so s to ceno konkurenčni tudi vinarjem v Avstriji, ki resda plačajo povprečno devet evrov na uro, a imajo sezonci zato stroške za prevoz in hrano sami.V MEJI ŠENTJUR DELOVNA SILA IZ BIHV Meji Šentjur, kjer potrgajo v dobri letini 3000 ton jabolk, letos pa so le tretjino te količine, so za obiranje najeli 60 sezonskih delavcev iz Bosne in Hercegovine in še 10 iz Slovenije, v glavnem so to domači upokojenci. Z obiranjem zaključujejo te dni. Nataša Vogrinec nam je povedala, da so se že junija začeli ukvarjati s pridobivanjem dovoljenj za delavce iz BIH, za katere veljajo pravila pridobivanja za države izven EU, in je zato veliko administrativnega dela. Poleg vseh izpolnjenih obrazcev morajo plačati za vsako dovoljenje še 50 evrov takse. Slovenskim sezoncem plačajo 5,10 evra neto na uro, tujcem pa 3,50 evra neto na uro, s tem da jim plačajo še bivanje in tri obroke na dan.

Mon, 9. Oct 2023 at 11:29

228 ogledov

Proti glifosatu tudi Slovenija
Slovenska vlada se zavzema za prepoved uporabe glifosata, pri čemer naj bo zagotovljeno ustrezno prilagoditveno obdobje za kmetijstvo. Proti glifosatu bo na predvidenem glasovanju 13. oktobra o odobritvi glifosata za nadaljnjih deset let glasovala tudi Avstrija, vendar pa to ne pomeni nujno, da bo zares prepovedan, saj zadošča za potrditev predloga EU kvalificirana večina držav članic, to je 15 od 27 držav članic. Slovenska vlada je minuli teden sprejela stališče o postopku odločanja glede aktivne snovi glifosat in podaljšanju prehodnega obdobja za uporabo v kmetijstvu. Uredba o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet določa, da so v prometu na trgu Evropske unije lahko le fitofarmacevtska sredstva, proizvedena na osnovi aktivnih snovi, ki so predhodno odobrena na nivoju EU. Aktivni snovi glifosat bo potekla odobritev 15. decembra letos.V okviru ponovne ocene glifosata je Evropska komisija državam članicam na Stalnemu odboru za rastline, živali, hrano in krmo 22. septembra 2023 predstavila predlog uredbe za podaljšanje odobritve glifosata in predlagala, da dobi na osnovi uredbe ta aktivno snov dovoljenje za nadaljnjih deset let, to je do 15. decembra 2033.Glifosat je bil predhodno odobren v letu 2017, ko je Evropska komisija v okviru ponovne ocene predhodno že odobrene aktivne snovi glifosat podala Evropski agenciji za kemikalije (angleško European chemicals Agency - ECHA) zahtevo, da preveri ali sodi glifosat med rakotvorne snovi in zaradi tega podaljša odobritev za obdobje, krajše od 10 let. ECHA je na osnovi podatkov in študij zaključila, da glifosata ne vključi med rakotvorne snovi. Po pozitivnih mnenjih EU agencij ECHA in Evropske agencije za varnost hrane Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ugotavlja, da ne obstaja strokovni argument ali zadržek za nasprotovanje predlogu Uredbe. Vendar pa je potrebno upoštevati tudi jasno izražene interese in pričakovanja evropskih potrošnikov, da se glifosat dolgoročno prepove. Zato se slovenska vlada zavzema za prepoved uporabe glifosata z ustreznim prilagoditvenim obdobje za kmetijstvo.

Mon, 2. Oct 2023 at 10:26

1409 ogledov

Oblikovanje prihodnosti podeželja
V okviru španskega predsedovanja Svetu EU, politični akterji na visoki ravni razpravljajo v povezavi z dolgoročno vizijo EU za podeželska območja, ki je bila objavljena junija 2021, še zlasti z vidika potrebnega nadaljnjega ukrepanja za sprostitev potenciala podeželskih območij. Ključna sporočila razprav bodo služila za pripravo sklepov Sveta EU novembra letos.V razpravi je sodelovala tudi slovenska kmetijska ministrica Irena Šinko in sicer na panelu »Uresničevanje vizije in pakta za podeželje v državah članicah«. Poudarila je, da je posebnost Slovenije ta, da se - z izjemo večjih mestnih središč – vsa naša država lahko obravnava kot podeželsko območje. Imamo namreč 87,4 odstotka podeželskih površin, kjer živi 75,2 odstotka vsega prebivalstva. Dodala je, da se podeželje sooča s številnimi strukturnimi težavami, mnoge so identične stanju v EU, kot je recimo staranje prebivalstva in slabša izobrazbena struktura prebivalcev. Poleg tega nekatere regije zaradi pomanjkanja transportne in digitalne infrastrukture zaostajajo v razvoju, nekatere skupine prebivalcev na podeželju pa so slabše slišane, predvsem mladi: »Mladi so ključni za razvoj in podpirati jih moramo z različnimi ukrepi in jim zagotoviti pogoje za življenje in razvoj na kmetijah. Prav je, da podpiramo tudi njihovo organiziranost, da jim pomagamo, da se sliši njihov glas.«Najpomembnejši ukrepi, ki so se izkazali kot pozitivni za razvoj podeželja, so doslej bili: naložbeni ukrepi, ki posodabljajo podeželje, podpora mladim prevzemnikom, ukrepi za blaženje kriz, ukrepi sodelovanja, kot je Evropsko investicijsko partnerstvo (EIP), spodbujanje novih rešitev, pomoč kmetom za inovativne pristope v proizvodnji, podpora predelavi in trženju, tudi razvoju dopolnilnih dejavnosti turizem), vlaganja v živilsko predelovalne obrate, in podobno. »Izziv za državo je, kako zagotavljati razvoj ekonomsko učinkovitih kmetijskih gospodarstev na eni strani ter na drugi strani vzdrževanje malih kmetij, ki v veliki meri ohranjajo poseljenost na podeželju in njegovo obdelanost,« je povedala ministrica.V Strateškem načrtu skupne kmetijske politike 2023 – 2027 bo Slovenija okolje ter razvoj podeželja naslavljala v različnih specifičnih ciljih ter intervencijah. Nove priložnosti pa se kažejo zlasti na področjih digitalizacije, inovacij in podjetništva, ki lahko ob izkoriščanju primerjalnih prednosti skozi dejavnosti, kot so turizem in zelena delovna mesta, vodijo v diverzifikacijo gospodarskih dejavnosti in s tem k želenemu povečanju blaginje podeželskega prebivalstva. K temu lahko pripomore tudi intenzivnejše sodelovanje med različnimi resorji na podeželju.Ministrica je na panelu izpostavila tudi vse večji vpliv podnebnih sprememb na podeželje in kmetijstvo. Pogoste vremenske nevšečnosti, ki smo jih letos poleti utrpeli tudi v Sloveniji in so vplivale na kar 80 odstotkov občin, uničile domove ljudi in infrastrukturo, kmetijska gospodarstva in rodovitna zemljišča, so se pridružile obstoječim izzivom podeželskih območij:» Razvoj podeželja je potrebno videti v vsej njegovi širini. Podeželje mora postati sestavni del uresničevanja evropskih in državnih strategij gospodarskega razvoja, reševanja podnebne krize, varovanja narave, razvoja infrastrukture, socialnega razvoja, izobraževanja in zlasti kmetijstva. Menim, da bo potrebno opredeliti na novo vloge in razvoj podeželskih območij. Na nujnost celostnega reševanja razvoja podeželja v nas opominjajo popolnoma nasprotni procesi: na eni strani urbanizacija (povečini na račun krčenja kmetijskih zemljišč) in hkrati praznjenje bolj oddaljenih in obmejnih podeželskih območij in posledično zaraščanje kmetijskih zemljišč,« je povedala ministrica Irena Šinko. Potrebno bo zagotoviti finančna sredstva, če bomo želeli dejansko doseči zastavljeno vizijo za podeželska območja,« je še dodala ministrica.

Wed, 6. Sep 2023 at 12:30

374 ogledov

Kmetijski ministri o novih tehnologijah v kmetijstvu
V Cordobi je predsedujoča država EU Španija gostila tridnevno neformalno srečanje evropskih kmetijskih ministrov. Osrednja tema zasedanja so bile nove tehnologije za spodbujanje prehoda k bolj trajnostnemu kmetovanju, ki se prilagaja na podnebne spremembe.Ministri EU so prva dva dneva namenili terenskim ogledom dobrih praks na področju kmetijstva in vinogradništva. Med drugim so obiskali Univerzo v Cordobi ter si ogledali poskusna polja in tudi njihovo edinstveno banko oljčnih dreves različnih sort. Seznanili so se tudi s poljskimi poskusi, pomembnimi za prihodnost kmetovanja. Le-ti upoštevajo digitalizacijo v kmetijstvu kot tudi trajnostni vidik kmetovanja ter zasledujejo ekonomiko.Zadnji dan neformalnega zasedanja pa so kmetijski ministri razpravljali o novih tehnologijah za bolj trajnostno in odporno kmetijstvo. Špansko predsedstvo je namreč identificiralo spodbujanje novih tehnologij kot eno izmed prednostnih nalog v programu, saj bo to EU pomagalo ostati v ospredju na vseh področjih tehnologij in inovacij, povezanih s kmetijsko-živilskim sektorjem, vključno z novimi genomskimi tehnikami.Slovenija se strinja z razpravo o novih tehnologijah za spodbujanje prehoda k bolj trajnostnemu in produktivnemu načinu kmetovanja, prilagojenemu izzivu podnebnih sprememb. »Da pa bi vse te nove tehnologije lahko uporabili v širšem obsegu, je treba reševati omejevalne dejavnike in upoštevati različna izhodišča kmetijskih pridelovalcev ter realnosti kmetijskih sektorjev v državah članicah. Ključna je nadgradnja izobraževalnih sistemov ter krepitev prenosa inovacij v prakso. Pri tem moramo postaviti kmete in njihove potrebe v ospredje«, je v razpravi poudarila slovenska kmetijska ministrica Irena Šinko. Izpostavila je tudi nujnost razvoja strateško razvojno-inovacijskih partnerstev na področju hrane, večji poudarek na pridelavi, zagotovitev ustreznejšega plačila za trajnostno pridelane proizvode ter krepitev lokalnih in kratkih dobavnih verigNujno označevanje živil, proizvedenih z novimi tehnologijami»Potencial teh novih tehnologij je velik in bi lahko pomembno prispeval k trajnostnim agroživilskim sistemom. Za Slovenijo je ključno, da upošteva načelo previdnosti ter celovito naslovi tako koristi kot morebitna tveganja, ki jih nove tehnologije prinašajo. Potrebujemo pa tudi usklajena pravila in ukrepe za preprečevanje vplivov novih tehnologij na zdravje ljudi, živali in na okolje, kot tudi na druge načine pridelave. Dolgoročno ne smemo ogroziti trajnostne proizvodnje in varnosti hrane oziroma obstoja konvencionalnega in ekološkega kmetijstva. Prav tako pa mora biti z bodočo zakonodajo EU zagotovljena preglednost, in sicer z obveznim označevanjem prisotnosti tovrstnih proizvodov, njihova sledljivost in s tem ohranjena osnovna pravica potrošnikov do informiranja in izbire«, je v razpravi še dodala ministrica Irena Šinko.Ob robu srečanja kmetijskih ministrov EU se je ministrica Irena Šinko z delegacijo srečala tudi z evropskim komisarjem za kmetijstvo Januszom Wojciechowskim. Komisar je zagotovil je, da bo Komisija sodelovala pri odpravljanju težav z orodji, ki so v njeni pristojnosti: ob spremembah Programa razvoja podeželja 2014-2020 in Strateškega načrta 2023-2027 ter izjemne pomoči iz kmetijske rezerve. Zaradi nujnosti hitrega ukrepanja je komisar obljubil čim hitrejšo odzivnost Komisije in fleksibilnost pri potrjevanju sprememb programskih dokumentov.

Mon, 7. Aug 2023 at 08:41

918 ogledov

Prva informacija o stanju v kmetijstvu na poplavljenih območjih
Vlada se je v soboto, seznanila z informacija o stanju v kmetijstvu na poplavljenih območjih Republike Slovenije,ko je bilo celotno območje Koroške in Zgornje Savinjske doline ter delov Spodnje Savinjske doline in okolice Laškega popolnoma odrezano od sveta. Prvi podatki o obsegu poplav in prizadetosti kmetijskih površin in kmetijskih gospodarstev bodo možni, ko se vzpostavijo prometne povezave in komunikacija. V Zgornji Savinjski dolini je 180 kmetij, ki se ukvarjajo s prirejo mleka in namolzejo dnevno 20 - 30.000 litrov mleka, prevzem mleka pa ni možen. Kritično stanje je tudi na kmetiji v Rečici ob Savinji s 60 kravami molznicami, kjer je zasulo hlev, dvorišče, tudi molzišče z robotom za molžo. Enako je na območju Laškega, kjer se približno 10 kmetij ukvarja s prirejo mleka, odrezanih od sveta. Gre za skupno 2000 litrov mleka dnevno, ki ga ne morejo oddati v mlekarno. Podobno je tudi na območju Prevalj, kjer so porušeni mostovi in poškodovane ceste. Odvoz mleka tudi s teh kmetij ni možen.Do škode na kmetijskih zemljiščih je prišlo tudi na naslednjih območjih:na Gorenjskem je prizadetih najmanj 3700 hektarov kmetijskih površin, vode so odnašale krmo (bale), dele cest, sprožilo se je več zemeljskih plazov;v osrednji Sloveniji je prizadetih najmanj 1950 hektarov kmetijskih površin, vode so odnašale krmo (bale), na eni od kmetij tudi živino, dele cest, sprožilo se je več zemeljskih plazov, zaradi plazov so ogroženi kmetijski objekti. Prizadete so površine porečja Kamniške Bistrice, Save, Ljubljanice, na kKčevskem in Notranjskem trenutno ni poročil o večji škodi.Na Štajerskem je poplavljenih približno 2200 hektarov površin, težave povzročajo tudi hudourniške vode in zemeljski plazovi.V Pomurje: poročajo o razlitju rek in lokalnih vodotokov po kmetijskih površinah.Na Goriškem in v slovenski Istra je bilo deževje najhuje na Tolminskem, Idrijsko Cerkljanskem območju, sprožilo se je več plazov, škodo delajo hudourniki. Na območju Slovenske Istre so padavinske vode poplavile Strunjansko dolino, Vanganelsko dolino, Valmarin ter bertoško in ankaransko bonifiko. Na teh območjih so poplavljene tudi številne kmetijske površine. Trenutno je največ škode na njivskih površinah, kjer so trenutno plodovke, lubenice, melone, čebula ter pred kratkim posajene sadike zimske zelenjave.Na Dolenjskema je poplavljala reka Sava v spodnjem toku.Na Ptujskem območju so poplavljale reke Drava, Dravinja in Pesnica.

Tue, 18. Jul 2023 at 10:34

604 ogledov

Graševina kraljuje v slavonskih zgodovinskih kleteh
Graševina ali po slovensko laški rizling je najpomembnejša vinska sorta na Hrvaškem in v Slavoniji, kjer jo pridelujejo na okrog 5000 hektarjih. Kraljuje tako na pobočjih na robu narodnega parka Papuk, okrog Kutjeva, kot na položnejših gričih v Baranji, Sremu in v Iloku.Zgodovina vinarstva se je tukaj začela v 13. stoletju, štiri glavne in največje vinske kleti, ki delujejo še danes, izvirajo že iz tega obdobja, zato jih imenujejo zgodovinske hrvaške kleti. Najstarejša hrvaška klet med njimi, ne le v Slavoniji, temveč celi Hrvaški, ki jo je leta 1232 osnoval meniški red cistercijancev, je v Kutjevu, goste mednarodne konference o graševini pa so sprejeli v vinski kleti Belje, Erdutskih vinogradih in kleti Ilok kot najvzhodnejši, ob Donavi in meji s Srbijo. Tako klet kot celotno območje Iloka slovi po tramincih in le-ti so ponesli ime celotnega območja daleč v svet.V vseh treh vinorodnih območjih pa seveda ne vinificirajo le graševine, temveč cel spekter mednarodnih belih sort: chardonnay, sivi pinot, sauvignon in traminec, dobre pogoje pa imajo in zato pridelujejo tudi francoske rdeče sorte poleg tradicionalne modre frankinje. Vse te kleti so bile po 2. svetovni vojni v lasti države kot državni kombinati in vsaka se je po razpadu Jugoslavije izvila iz preteklosti po svoje.Baranja je mama vinaV hrvaški vinorodni regiji Baranji, ob Madžarski z nacionalno zelo pisanim prebivalstvom, je vinogradništvo stoletna tradicija. Iz pridelave vina naj bi izviralo tudi ime Baranja, kar v madžarščini pomeni mama vina. Na drugi strani hrvaške meje pa je zelo znano vinorodno območje Villany. Na hrvaški strani pa je sedaj največja slavonska klet Belje z zmogljivostjo kar za osem milijonov litrov vina, vendar pridelajo le polovico količine te žlahtne tekočine. Več kot polovico pridelka predstavlja graševina. Temelje vinske kleti je postavil princ Eugen Savojski leta 1697. Vinogradništvo in vinarstvo Belje je sedaj del oz. je v lasti Grupe Fortenova, ki predstavlja kmetijski konglomerat, sestavljen iz poljedelstva na 20.000 hektarjih, govedoreje (mlekarstvo in rejo pitancev), prašičereje na 11 farmah za 365.000 pitancev, tovarne močnih krmil in servisnega dela (veterina). Za vina Belje stisnejo grozdje, ki ga pridelajo na 564 hektarjih na pobočjih Banovega brda, večino trgatve opravijo strojno, grozdja pa ne dokupujejo. Poleg graševine pa pridelujejo še chardonnay, cabernet suavignon, muškat otonel, modro frankinjo, modri pinot in merlot. Posebnost tega terrorija pa je izjemno bogata črna zemlja černozjom, ki jo je nanosila Donava. V sodobni kleti je kar 250 nerjavečih cistern, iz česar je mogoče že na oko sklepati, da prihajajo iz nje na trg v glavnem sveža vina tako v kartonski embalaži (bag in box) kot steklenicah. Zato se začnejo cene njihovih vin že z 0,75 evra pa do štiri evre za namizna in kakovostna vina ter se vzpnejo na 10 evrov za premium vina. Glavni trg so poleg domačega države okrog Hrvaške: Srbija, BIH in Slovenija, na zahodu pa Belgija in Velika Britanija.Ekološka vina tudi v BaranjiIz te kleti nam predstavijo graševino premium linije Goldberg 2021. Sicer polsuho, a zelo bogato (13,5 % alkohola) in harmonično vino, z aromo zrelih marelic in jabolk, kar mu doda lepo svežino. Ta graševina je lepa predstavnica terroirskega vina visoke kakovosti, kar ne preseneča, saj gre za predstavnico zlate selekcije te kleti, iz posebnih leg, iz poznih trgatev, nastalo pa je po združitvi grozdja treh trgatev. Večino polnitve Goldberg, v kateri sta še zorjena rdeča in bela zvrst, prodajo v gastronomiji. Vinarstvo Belje je letos prejelo zlato medaljo na Decanterju za graševino iz linije Goldberg letnika 2006.Podobno kot v Sloveniji je tudi na Hrvaškem začel krog večjih kleti svoj razvoj zasebne vinarske hiše, ki se nam predstavi ob boku z največjimi. Z vinom chardonnay letnika 2018, premium linije iz ekološke pridelave, med njimi izstopa zasebna klet Kalazić. Vino ima kljub dvema letoma ležanja na drožeh izjemno lepo sadnost kutine, orehov in začimbno noto vanilije. Vinar Kalazić obdeluje med krajema Zmajevac in Batina, prav tako v Podonavju, 16,5 hektarja vinogradov na ekološki način od leta 2010. Certifikat za ekološko vino pa ima od 2014. Po hektarju imajo posajenih kar 7000 trt, na trgu pa imajo vina srebrne ter premium in classic linije iz sort graševine, renski rizling, sivi pinot ter modrega pinota in cabernet sauvignona. (Se nadaljuje.)

Prijatelji

ziliute88edita editaKMEČKI GLASAlen  OsenjakVlasta Kunej KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Vina in ocenjevalci iz vsega sveta v Poreču