Vievinum Dunaj(3)

Hofburg kot sejemsko sečišče avstrijskega in srednjeevropskega vinskega sveta je prostorsko obvladljivo prizorišče, nekoliko manj pa dogodkovno, saj se je na njem in na še nekaterih prizoriščih v mestu zvrstilo veliko tematskih degustacij in promocij, med katerimi so bili v ospredju avstrijski kronski dragulji.

Avstrija ima kot dežela na vinski piramidi belih najvišje dve sorti: zeleni veltlinec kot vodilno nacionalno sorto na 32,4 % površin, največ v Spodnji Avstriji. Najbolj cenjena vina sorte, za katero sta značilna zelenkasta barva in rahlo poprast okus ob prevladujoči sadnosti (hruška, rumeno jabolko, kutine izvirajo iz območja Wachau). Malenkost malo manj slavne, a prav tako vrhunske veltlince pa pridelujejo na območju Kremsa in Kamptala. Zeleni veltlinec je iz prej bolj enostavnega vina povzdignilo med avstrijske zvezde združenje Vinea Wachau Nobilis, ki predstavlja 200 družinskih posestev z najboljšimi legami na terasah ob Donavi. Sredi 80. let so uvedli še tri kakovostne kategorije: »steinfeder« (poimenovan po travi v obliki peresa, ki raste na kamenju na terasah) predstavlja sveže, mlado, lahkotno vino z do 11,5 % alkohola. Druga stopnica na tej kakovostni piramidi »federspiel« je za nekoliko bogatejše vino, do 12,5 % alkohola. Na vrhu pa je kategorija »smaragd«, za bogato vino, za katero je grozdje potrgano najpozneje. Poleg sadnosti ga odlikujejo tudi lepa kislina in mineralnost, ima pa tudi potencial za staranje. Prav ta kategorija je pomenila največji premik, ime pa je dobila po zelenem kuščarju, ki je pogosti prebivalec vinogradov na najzahtevnejših legah.

Na Dunaju je vrste wachauske elite predstavljalo 45 vinarjev, med njimi uveljavljeni Nikolaihof, Domäne Wachau, Knoll, Prager, Pichler-Krutzler, Hirtzberger in vzpenjajoča se zvezda mlajše generacije Gattinger. Med njimi je bila tudi družina Gebetsberger iz Spitza ob vznožju Burgberga (mestnega hriba), kjer na petih hektarjih pridelujejo zeleni veltlinec, beli pinot in chardonnay. Sin Stefan je predstavil izjemen veltlinec smaragd, letnika 2021, eleganten za pitje že sedaj, a z bogato strukturo s potencialom za daljše zorenje (13 % alkohola). Poudariti je treba, da tudi manj slovita imena natočijo izjemna vina, od vinske slave pa jih ločijo ne le naložbe v znanje in klet, temveč še v promocijo, medalje na ocenjevanjih, stoletna družinska tradicija ter pogosto še nekaj srečnih naključij.

Štajerci osvojili Dunaj s sauvignoni

Podobno kot wachauski vinarji skrbijo za disciplino v svojih vrstah, vrhunsko kakovost za pridelek na najboljših legah (od leta 2018 klasificiranih v avstrijskem klasifikacijskem sistemu DAC) in nenehni razvoj kakovosti avstrijski štajerski vinarji. Najbolj elitnih in uveljavljenih 12 med njimi predstavlja združenje STK – Štajerske terroirske kleti, v katero je mogoče vstopiti le s povabilom.

Zanje bi lahko rekli, da jih avstrijski ljubitelji vin, zlasti na Dunaju »nosijo po rokah«, kjer imajo najvišji ugled in cene. Med drugim že zato, ker imajo najmanj površin v državi (le 5000 ha), sauvignon pa sploh samo na 900 hektarjih. V prid jim gredo tudi smernice na vinskem trgu, saj imajo na višjih legah, povprečno med 300 in 400 metri nadmorske višine, pogoje za v zadnjem desetletju najbolj priljubljena sadna, sočna, alkoholno nekoliko lahkotnejša vina. Na Dunaju so se predstavili z nagrajenimi vini na ocenjevanju Sauvignon Selection (edino svetovno ocenjevanje te sorte), ki je bilo letos aprila v Lipnici. Njihov izplen je bil izjemen, nagrajeni so bili s kar 11 velikimi zlatimi in 32 zlatimi medaljami, v vseh kategorijah, od svežih, do barikiranih, strukturnih pa do predikatnih sauvignonov. Izstopajoča štajerska imena tega ocenjevanja pa so Muster, Schmölzer, Frauwallner, Bimstingl, Melcher, Skoff, Kratzer, Kodolitsch in drugi. Z nagrajenimi imeni so na delavnici navdušili tako dunajsko kot mednarodno občinstvo. O takšnem uspehu sauvignonov, čeprav so del naše tradicije enako kot v drugem delu Štajerske, lahko na naši strani meje žal samo sanjamo. Čeprav imajo tudi naši vinarji v kleteh zelo lepe primerke in so prav tako prejeli nekaj medalj na istem ocenjevanju, pa žal niso mednarodno prepoznavni. Kolca se nam lahko po časih, ko je bil sauvignon iz Meranovega pri Mariboru sinonim za najboljši sauvignon in veliko zlato medaljo na ocenjevanju v Ljubljani.

Združeni narodi modre frankinje

Večjo pozornost je pritegnila tudi predstavitev širša skupine »Združeni narodi modre frankinje«, v okviru katere se je predstavila skupina pridelovalcev modre frankinje iz Avstrije, Slovenije, Madžarske, Češke, Hrvaške in južne Nemčije z okrog 100 vini. Na pobudo avstrijske vinarke Dorli Muhr, tudi same pridelovalke frankinje z območja Carnuntum, so začeli vinarji pod skupno zastavo promovirati to povezovalno sorto bivše monarhije. Ne glede na njena raznolika imena – kékfrankos, Blaufränkisch, frankovka, modra frankinja ali Lemberger – pa daje z izraženo kislino in bogatejšo taninsko strukturo odlična rdeča vina. Njena kakovost je močno odvisna od tal in podnebja, iz katerih prihaja, najkrepkejše iz ilovnatih in krednatih na Gradiščanskem, iz znanih leg Leithaber, Eisenberg in pridelave na ekološki ali celo biodinamičen način. V Avstriji ta sorta predstavlja le 15 % površin. Kupci in ljubitelji te sorte so se lahko sprehodili po slogovno pestri ponudbi, že samo med slovenskimi vinarji, ki so jih na Dunaju zastopali Vina Šuklje iz Metlike, Kobal iz Sevnice, Marof iz Prekmurja, Dveri Pax, Roka, Greif in KZ Krško iz Štajerske. Na eni strani so priljubljene sadne, pitne frankinje kot spremljava k vsakdanjim jedem. Slog pa je močno odvisen tudi od vinarjevih ambicij, bogatejšega, pozno trganega grozdja in dlje zorjenih sort v barikih ali večjih lesenih sodih. Po daljšem zorenju predstavljajo potencial te sorte, ki se lahko primerja z najboljšimi rdečimi vini, kot so syrah, cabernet sauvignon ali modri pinot.

Ob glavnih vinskih tokovih so na Dunaju predstavili še številne stranske rokave: pomerili so se nemški in avstrijski rizlingi, svoje mesto so prvič dobila brezalkoholna vina, cel zadnji sejemski dan pa je bil namenjen ekološkim in biodinamičnim vinom. Čeprav nam je večina vinarjev zatrdila, da brez ekološkega ali vsaj trajnostnega certifikata prodaja v restavracijah najvišjih razreda ni mogoča, so severni vinarji z eko vini bolj prodorni v tujini kot doma, podobno kot slovenski. O tem bomo na teh straneh še pisali. Sklenemo lahko, da potencial srednje Evrope, gledano z njenega severnejšega kotička, ni v količini, premore pa nekaj edinstvenih kategorij, ki se umešajo po kakovosti v sam svetovni vinski vrh in imajo v svetu tudi kupce.