Združenje vinorodna Štajerska(ZVŠ) deluje od marca lani in povezuje 28, v glavnem tržnih pridelovalcev, vključno z vsemi največjimi vinskimi kletmi. Skupaj obdelujejo okrog polovico od 6366 ha vinogradov (od tega 5372 ha v registru) v še vedno največjem slovenskem vinorodnem okolišu.Glavni cilj njihovega povezovanja je večja prepoznavnost štajerskih vin tako doma kot v tujini, zato so povabili minuli teden tuje pisce in ocenjevalce vin iz osmih držav na salon vin v minoritski samostan na Ptuju, kjer se je z vini zadnjih dveh letnikov predstavilo 24 članov, na dvodnevni študijski ekskurziji pa so jim predstavili tudi dobršen del vinorodnega okoliša. Med njimi so bili predstavniki večine za slovenske vinarje pomembnih medijev iz Velike Britanije, Avstrije, Hrvaške, Češke, Poljske, Madžarske. Salona vin pa so se udeležili tudi najpomembnejši slovenski vinski trgovci.
Božo Grabovac, predsednik ZŠV, je dejal, da je osnovna ideja povezovanja promocija Štajerskega vinorodnega okoliša, ki ga je še vedno potrebno tako kot celotno Slovenijo, postaviti na svetovni vinski zemljevid. »Imamo najstarejšo trto na svetu, najstarejšo slovensko mesto in 170-letno tradicijo penin, a tega v tujini nihče ne ve. Hkrati imamo veliko raznolikost pridelovalnih pogojev in posledično vin od Svečine , do Haloz, Radgone, in Ljutomera, do Slovenskih Konjic, zato bomo vsako leto izpostavili drugo regijsko posebnost ali sorte; letos je to sauvignon, ki ga pridelujejo skoraj vsi člani. Združenje ima skupni logotip, medtem ko za skupno etiketo člani niso bili zagreti. Financira pa se s članarinami, najnižja je 500 evrov in se viša glede na obseg hektarjev vinogradov. Drugi del sredstev za aktivnosti so razpisi za promocijo vin, na katere se prav tako prijavljamo. V Podravju pa se povezujemo z drugimi turističnimi, gastronomskimi in kulturnimi ponudniki in smo člani Regionalne razvojne agencije za Podravje. Seveda bi si vinarji želeli čim hitrejše promocijske učinke v tujini, ki pa se bodo morda poznali konkretno šele čez nekaj let ali desetletij, je dejal Grabovac in povabil v združenje še druge pridelovalce. Grabovac ima sicer bogate izkušnje tako v vinogradih kot s promocijo in prodajo vin kot eden od treh solastnikov v tujini izjemno uspešnega vinarstva Verus. Ta vinarska hiša obdeluje 30 hektarjev vinogradov, in stekleniči okrog 110.000 buteljk letno. Njihova vina- zlasti šipon in sauvignon, pa je kar nekaj tujih piscev ocenilo kot izjemna tudi letos.
Globoke korenine štajerskega sauvignona
Štajerska je med hladnejšimi svetovnimi vinorodnimi območji, zaradi talnih in podnebnih pogojev pa imajo od nekdaj posebno mesto bele aromatične sorte. Med njimi je najbolj uveljavljen sauvignon, po obsegu je takoj za laškim rizlingom druga najbolj razširjena sorta na 670 hektarjih, oz.12,5 % vinogradov v okolišu. Hkrati je to priljubljena sorta med pivci po celem svetu, zato so ji namenili posebno predstavitev na mojstrski delavnici »Vsi obrazi štajerskega sauvignona”, v Ptujski kleti jo je vodil slovenski vinski pisec in ocenjevalec vin Robert Gorjak.

Na delavnici so se tuji pisci podrobneje seznanili z raznolikostjo štajerskih sauvignonov, ki jim botrujejo tako raznoliki naravni pogoji kot tehnologije pridelave. Ta dišeča francoska sorta, danes razširjena le v nekaj svetovnih regijah ( Novi Zelandiji, avstrijska Štajerski, dolini Loare in Bordeaux v Franciji, Južnoafriški republiki in Furlanije), je prišla v Slovenijo v 19. stoletju. Za ohranitev njene aromatike pa je potrebno hladnejše podnebje, zanjo značilna pa sta svežina in zmerni alkoholi. Za slovenske sauvignone je značilno, da prihajajo tisti z večjo svežino in intenzivnejšo aromatiko iz podpohorskih leg in okolice Maribora, bolj kot se pomikamo proti vzhodu, višji so načelno alkoholi in sadna aromatika, svoj prispevek k temu dajo tudi različna tla. Vendar pa v zadnjem obdobju sedaj zaradi posegov med kletarjenjem to ni več pravilo. Na delavnici so predstavili sauvignon Gaube, 2022 iz Svečine kot predstavnika iz skrajne severne meje z intenzivno cvetico paradižnikove listja, paprike, trave in bogato strukturo. Prav tako iz hladnejšega območja prihaja sauvignon Frešer iz Oplotnice (s prevladujočo bezgovo noto) in predstavnik Dveri Pax ( citrusno- bezgova noto). Haloze je zastopal sauvigon Kobal, 2022 v okusu kombinacija bezga, trave in prav tako krepkejšega telesa ter iz Radgonskih goric z nekoliko nižjimi kislinami. Iz enega najboljših letnikov za bela vina 2021 so tuji ocenjevalci vin zavrteli v kozarcih sauvignone iz vinskih kleti Familija ( Brodnjak) iz Haloz, Pullus cru () iz Ptujske kleti, Verus ter Puklavec Family Wines, obe iz kleti iz Ormoža, Plateis iz jakobskega dola in Statera ( Kotolenko) iz Haloz. V tej kategoriji je bilo predvsem opazna kletarska dilema- ohraniti značilno sauvignonsko cvetico ali jo žrtvovati v prid strukture s kletarjenjem v hrastovih barik ali večjih lesenih sodih.
Še starejši letniki pa so potrdil vrednost štajerskih rastišč za to sorto in sicer sauvignon Steyer2018, Dveri Pax z letnikom 2011 in Puklavec Family Wines z letnikom 1997.

Vrhunec delavnice pa je bila pokušina 102 leti starega sauvignona Ptujske kleti, le-to je v steklenici še vedno zelo lepo ohranjeno z 11,5 alkohola, 5,3g/l sladkorja, 5 g/l kisline in ph 3,25. 102 leti star muškatni silvanec letnika 1921, kot so v preteklosti poimenovali sauvigon , je v steklenici še vedno živo vino. Kleti ga imajo še 36 steklenic, vsaka je naprodaj po 54.000 evrov

Te kazalnike je izmeril enolog Ptujske kleti Maks Kadivec, ki ptujsko arhivo skrbno pregleduje, ob tem pa dejal, da so razmerja v današnjih vinih precej drugačna, predvsem bi morala biti v stoletniku višje kisline. Zato je delna uganka, kako se je vino ohranilo po celem stoletju ležanja.

Maks Kadivec s sauvignonom letnika 1921 in 2021

Sašo Špiranec, eden najbolj cenjenih vinskih piscev in ocenjevalcev vin na Balkanu, ne le na Hrvaškem, ki ocenjuje tako za Decanter kot Concours Mondial de Bruxells, je dejal, da so mu bila zelo vešč tako intezivna in bogatejša vin letnika 2021 in tudi še svežega letnika 2022.Prava zvezda po njegovi oceni je sauvignon Verus. To je vino, podobno nekaterim avstrijskim , ko vinar žrtvujejo sortno aromo na račun bogate strukture in tako doneguje bogato, impresivno vino, najvišjega ranga, ki jih je v svetu le malo in so lahko uspešni vzor drugim.

Sašo Špiranec
»Na Štajersko, avstrijski južno Štajersko in Bregovito Hrvatsko gledam kot enovito kontinentalno vinorodno območje, in menim, da je to eno najboljših kotičkov za pridelavo sauvignona na svetu. Korenine te sorte v Sloveniji so globoke in to zaradi naravnih pogojev in ne zato, ker je ta sorta sedaj v svetu moderna, zato jih je treba negovati.«
Miquel Hudin, kalifornijski pisec hrvaških korenin za Decanter, ki pa živi v Barceloni v Španiji pa je dejal, da je bilo Balkan v preteklosti spregledana vinorodna regija, a se vedno bolj uveljavlja. Napredek vinarjev je največji na Hrvaškem, Srbiji in Sloveniji. Posebej navdušen je bil nad slovenskimi modrimi pinoti, ki so v primerjavi z izvornimi burgundskimi ali deželami novega sveta lažji, a nikakor ne šibki in prav vsi dobri. Drugačni v primerjavi z najbolj znanimi v svetu in zelo obetavni pa so tudi štajerski sivi pinoti.

Miguel Hudin