Hiša traminca Steyer, Plitvica pri Gornji Radgoni

Vinogradniško- vinarska družina Steyer iz Plitvice pri Gornji Radgoni si je v treh desetletjih utrdila ime s sorto dišeči traminec, za katero so v Sloveniji površine zelo omejene. Najbolj mu ustrezajo ilovnata tla in panonska klima Radgonsko-kapelskih goric, kjer obdelujejo z zadnjimi obnovami nekaj nad 20 hektarjev vinogradov tudi Steyerjevi. Danilo Steyer je začel svojo vinarsko pot na ravninski kmetiji brez vinogradniške tradicije, je pa imel ob sebi starša, ki sta mu zaupala. To pozitivno izkušnjo prenaša ob postopni predaji kmetije tudi na svoja potomca Marka in Vanejo.

»Moj oče je imel manjšo mešano kmetijo in hodil obdelovat vinograde v avstrijski Gamlitz. Občasno sem hodil z njim v času študija na Biotehniški fakulteti Ljubljani tudi sam. Pri preusmeritvi posestva v novo dejavnost me je oče podprl. » Ti boš šef, mi ti pa bomo pomagali,« je dejal in prodal vso živino, da smo lahko preusmerili kmetijo. To je bila zelo napredna odločitev in podpora, ob predaji pa mi je predal tudi odgovornost. Zato je treba mladim predati kmetje pravočasno, ko so na vrhuncu z energijo in ustvarjalnostjo, « ki je prepričan Danilo, ki je s soprogo Magdo ustvaril doma delovni mesti tudi za svoja naslednika. Oba sta zaključila višji srednji šoli v Avstriji; Mark petletno višjo vinogradniško in sadjarsko šolo v Klosterneuburgu pri Dunaju. Po enem letu visokošolskega študija vinogradništva v Vipavi pa se je odločil, da bo delo raje nadaljeval doma. Vaneja pa je dokončala petletno srednjo višjo šolo za gostinstvo in turizem v bližnjem Bad Gleichenbergu.

Glavna učilnica v vinogradih

»Z ženo sva vesela, da imata oba otroka interes za delo doma, jih pa nisva silila. Mark me je presenetil z odločitvijo, da se želi dobro spoznati z vinogradništvom na domačem posestvu, potencialom in posebnostjo vseh naših leg. Tako je prevzel delo v vinogradih, sam pa sem dobil še en »mandat» v kleti. Vse odločitve na kmetiji pa tako sprejemamo skupaj,« pojasni Danilo. Mark pa doda, da se bo osredotočiti predvsem na to, kako pridelati kakovostno grozdje in pridobivanje praktičnih izkušenj. Glavna učilnica zanj bodo tako domači vinogradih. »Praksa te nauči najhitreje uporabljati znanje,« je prepričan Mark. Obenem pa načrtu opravljanje enološke prakso v kakšni od evropskih držav.

Mladi vinogradnik vstopa postopno v čevlje svojega očeta v intenzivnejšem obdobju obnov oz. sajenja vinogradov. Danilo je pred tridesetimi leti začel tako rekoč iz ničesar, s pol hektarja in trte razširil na vključno z zadnjimi dokupi na 25 ha na sedmih legah. Zemljišča je dokupoval, ko so bila v okolici naprodaj. Največ- 12 ha vinogradov obdelujejo na Plitvičkem Vrhu, sedanji obseg tako zadošča za delovna mesta družine. Obdelujejo pa tudi dve podpohorski legi na treh hektarjih v okolici Maribora, od koder izhaja Magda in so idealni pogoji za sauvignon. Glavna hišna sorta traminec predstavlja polovico trt, ostalo so chardonnay, ranina, modra frankinja, zweigelt, modri pinot in merlot. V prihodnje bodo poleg glavne hišne sorte sadili še več avtohtone radgonske ranine, ki je štajerski lokalni, še premalo poudarjeni adut. Radgonski vinarji gradijo na večji prepoznavnosti ranine, saj ljubitelji vin po celem svetu že daljše obdobje najraje posegajo po lokalnih, avtohtonih vinih.

Intenzivno sajenje in obnove

V preteklosti so se potegovali za kakršnekoli površine, sedaj pa že menjujejo slabše in sadijo na boljše lege. Tako so lani in letos pripravili in delno že posadili šest hektarjev vinogradov, od tega 3,5 ha na Aženskem Vrhu. Absolutno vinogradniško lego so odkupili od prvega soseda. Za njen nakup ni bilo veliko interesa, ker je bila zaraščena in jo je bilo potrebno najprej očistiti. Zemljišče so pripravljali za sajenje dve leti. Na dokaj odcednem zemljišču z 5 do 15% naklona drenaže niso bile potrebne, na poldrugem hektarju pa je že posajenih 6000 trt traminca. Ker so z letošnjim letom novi nasadom vključili v ekološko pridelavo, v kateri je sedaj desetina vinogradov ( medtem ko so drugi vinogradi v KOPOP ukrepu mehansko zatiranje plevelov) so trte v novih vinogradih dali ob sajenju več prostora za lažjo strojno obdelavo. Na hektarju je namesto 4000 sedaj 3600 trt, na medvrstni razdalji 2,5 metra, med trtami pa en meter. To ustreza zlasti tramincu, ki potrebuje več prostora . Mark pa doda, da želi v vinogradih zagotoviti enakomerno rast, dovolj humusa in obdelovati vsako drugo vrsto. Med vrstami bo posejal tudi travne mešanice in tako izboljšal odpornost vinski trte in biotsko pestrost. Pridelek po trti pa ostaja med 1-2 kg, oz. buteljka po trti pri tramincu.

Poleg sajenja novih vinogradov pa bodo postopno začeli obnavljati še prve, dobrih 30 let stare vinograde na Plitvičkem Vrhu. Spodnji del zemljišč na tej legi je že izkrčen, a imajo še vedno težave s sadilnimi pravicami. »Sadilne pravice sem iz tega zemljišča prenesel na letos posajena in sedaj jih iščem za to zemljišče. Nerazumljivo je, da v državi izgubljamo vinogradniške površine in imamo hkrati tovrstne težave , namesto da bi spodbujali mlade vinogradnike, ki še želijo delati. Čeprav imamo v državi vsako leto manj vinogradov, moramo vinogradniki za nove vinograde rez sadilnih pravic kandidirati na razpisih iz programa razvoj podeželja, ki so administrativno bistveno zahtevnejši, delež pridobljenih sredstev pa bistveno nižji,« opozarja ponovno Danilo Steyer.

Kovaška preteklost na novi etiketi

Steyerjevi so klet v Plitvici investirali dvakrat, najprej, leta 1997, leta 2015 pa so jo razširili (tudi s pomočjo evropskih sredstev), posodobili s sodobnim sistemom za nadzorovano vrenje ter degustacijskimi prostori leta. To jim omogoča, da več vin prodajo na dvorišču in redno prirejajo z umetnostjo, predvsem glasbo in slikarstvom povezane dogodke. Vstop mlade generacije v družinsko delo prinaša nove zgodbe, tako si je v kleti Steyer Mark začrtal, da stekleničijo le še dve različici, suh in polsladek traminec, od polsuhega se bodo tako poslovili. Danilove želja pa, da bodo v prihodnje kletaril sauvignon Steyer Mark le še v zorjeni različici in to v večjih leseni sodih.

Vina Steyer imajo pivce po celem svetu, zanje najbolj pomembni domači trg in v Aziji, predvsem Japonska, Kitajska in po novem tudi Indija. »Mi smo majhna družinska let, v tujino prodajamo palete, ne vagonov. Prodajo imamo zato razpršeno še v večini evropskih držav.« Kot v promociji eden najbolj aktivnih zasebnih vinarjev v tujini pa prekaljeni vinar doda: »Sredstva za promocijo na tretjih trgih nam manjšim vinarjem omogočajo, da promoviramo celotno državo in Slovenija sploh ostaja na svetovnem vinskem zemljevidu.«

Vaneja kot druga naslednica, skrbi v hiši za promocijo na socialnih omrežjih, organizira doma degustacije, predstavlja vina Steyer po vinskih sejmih in promocijskih dogodkih ter pomaga mami Magdi pri »papirologiji«. Oba z bratom pa sta se letos aktivno vključila v oblikovanje nove oblikovne podobe njihovih polnitev. Na etiketah so posegli v družinsko zgodovino – praded Jože Steyer je namreč leta 1934 osnoval njihovo posestvo v Plitvici s kovačijo, saj je bil po poklicu kovač. Na vinih od letnika 2024 je tako sedaj kovač, ki ima v rokah namesto kladiva steklenico: »To je naš nov grb, kovač pa drži kladivo in violinski ključ in dopolnjuje naš slogan »Vino je melodija našega srca« z novim sloganom »Vino kuje melodijo našega srca«. Pod to etiketo so vina sort dišeči traminec, chardonnay, sauvignon in ranina ter zvrst kovač sklene avtor novega slogana in eden od dveh naslednjih »kovačev prihodnosti na družinskem posestvu Steyer Mark.