Stare sorte  pire  izpodrivajo nove sorte,  zato so postale stare sorte v Švici spet moderne. Samo povpraševanje  po pirini moki je bilo v času koronakrize večje  za 40 %. V začetku 20. stoletja je bila posejana pira v Švici na 16.000 ha, z  rastjo pridelave  pšenice pa je  to žito potonilo v pozabo.

Leta 1993 je pira posejana le e še na 1000 ha v regiji Emental in na obrobju  Lucerna. Sredi  90-tih let se je zgodil preobrat- 1995 se je 230 kmetov  in mlinarjev odločilo  za ustanovitev  interesne  skupine ( IG) pridelovalcev in obnovo pridelave. Sedaj šteje ta klub  2000 pridelovalcev. Pridelava se je razširila na celotnem  nemško govorečem območju Švice in tudi na ekstenzivna območja zahodne Švice. Pridelava starih sort pire  se povečuje  med  pet in deset odstotki na leto. 

Za letino 2021 računamo na 4500 ha v okviru naše skupine  in celotno pridelavo  v državi na 6500, ha,« pravi Thomas Kurth, vodja direktor IG Dinkel. T.i. švicarska prapira kot registrirana  blagovna  znamka,  je le za piro iz te pridelave, sejejo pa v glavnem sorti “Oberkulmer Rotkorn” in “Ostro”, ki sta čisti švicarski stari sorti, ki nista bili križani  z modernimi sortami pšenice.

Obe sorti imata visoko steblo, kar pomeni manjšo stabilnost oz.večje poleganje, zato se je skoraj ne sme gnojiti. Stare sorte vsebujejo veliko gluteinskih beljakovin, zato je testo mehko in raztegljivo, a neelastično. Testo iz prapire potrebuje zato  med predelavo posebne recepte in občutek v prstih.

Pridelava je regionalno omejena

Pridelava  starih sort pire je dovoljena na izključno na omejenih območjih, od koder te sorte izvirajo, v premeru največ  40 km od priznanje referenčnega mlina ali prijavljene  zbirne postaje. Tako so transportne poti krajše, predelava ostaja v bližini , dodana vrednost pa ostaja v regiji. Povpraševanje po tej piri se je močno povečalo  prav med koronskim zaprtjem. Prodaja moke v trgovini drobno se je v letu 2020 v primerjavi z letom popraj povečala za 40 odstotkov  in več, saj so imeli  kupci več časa za to, da so pekli sami, domneva Thomas Kurth: Seveda upamo, da bodo to veselje do peke ohranili. Četudi tržni  delež  pire, posebej starih sort, že leta  raste, je bilo izhodišče nižje. 

Še vedno prostor na trgu  

Čeprav so zadnja leta so površine, posejane s starimi sortami pire narasle na osem odstotkov, in lahko zato pričakujejo v Švici  dobro letino, obstajajo še vedno tržne niše na vseh stopnjah blagovne znamke in v vseh prodajnih kanalih. Skupina za pridelavo pire  je zato sprejela nekaj kratkoročnih ukrepov. Med drugim bodo ceno pire od letošnje žetve naprej povečali za dva franka,   in v letu 2022 ceno zvišali za  najmanj pet frankov. Ti ukrepi še e bodo zadoščali, da bi zadostili povečanemu povpraševanju po tem starem žitu.