Javna služba kmetijskega svetovanja (JSKS)pod okriljem Kmetijsko- gozdarske zbornice Slovenije je dokazala svojo prilagodljivost in dobro deluje tudi v težkih pogojih pandemije, ko se je prenos znanja na kmetije preselil na splet in večina svetovanja poteka na daljavo. Hkrati dobiva nove kadre in se pomlajuje, a potrebuje tudi čas za usposabljanje v lastnih vrstah. Z vključevanjem svetovalcev v številne evropske inovativne projekte (EIP- o katerih so spredrugi dan posveta) in usposabljanjem  v tujini, pridobivajo najnovejša znanja sami zato, da jih bodo lahko prenesli tudi na kmetije. “Tukaj smo zato, da pomagamo kmetu celostno in predvsem dolgoročno, in skrbimo, da kmetija ne uspeva samo v tem trenutku, temveč za naslednje generacije, zato je naš izziv, kako posodobiti organizacijo dela, zagotavljati finančno stabilnost in tehnične posodobitve ” je poudaril  Anton Jagodic, vodja sektorja za kmetijsko svetovanje pri KGZS na 36. posvetu v Laškem, ki  ga je spremljalo prek 500 udeležencev.

Večina govorcev je prvi dan posveta predstavila glavne izzive pri oblikovanju in izvajanju strateškega načrta SKP ( SN SKP) 2023-2027, saj se je druga javna razprava o slovenskem SN prav tako zaključila minuli četrtek, 25. 11. Michael Pielke iz Direktorata za kmetijstvo pa je predstavil,  kaj pričakuje od slovenskega  SN Evropska komisija.

Roman Žveglič, predsednik KGZS, je svetovalce pohvalil, da znajo kljub zapletenim družbenim razmeram opraviti prenos znanja do kmetov, vendar je kmetijska resničnost kruta zaradi pozebe in  podražitev v zadnjih mesecih, cene kmetijskih pridelkov pa rastejo z zamikom.”Poleg tega nas najbolj tarejo cenovna nesorazmerja v verigi, ta položaj moramo nujno spremeniti in hrana mora imeti v prihodnje vrednost. Upam, da do tega ne bo prišlo na drastičen način, da je bo začelo primanjkovati. Premalo so razmišlja o dolgoročnih posledicah , kaj globalizacija prinaša. Vseskozi opozarjamo, da moramo v kmetijstvo vložiti več, Slovenija  prideluje  hrano v težkih razmerah,  kmetije  pa nimajo velike ekonomske moči. Hkrati pa se slovenskim kmetom postavljajo zahteve po bolj naravnem načinu kmetovanja. Tudi to bo dolgoročni vplivalo na ceno hrane, ker te prilagoditve stanejo. Kmetje se bodo lahko prilagajali le, če bodo dosegali primerne dohodke, tudi inflacija ima pri tem pomemben vpliv.

Politika mora prevzeti odgovornost in zagotoviti denar, kajti v tej državi se s strateškostjo kmetijstva ukvarjamo samo tisti, ki hrano pridelujemo, odločevalci še vedno očitno razmišljajo, da to ni tako pomembno.

KGZS je močna toliko, kot je močan posamezen član, pri tem vam bodo kmetom strokovne službe v pomoč, z znanjem in izkušnjami bomo oplemenitili poslanstvo, ki ga opravljamo kmetje vsak dan -to je pridelava hrane. Znanje je orožje, vzemimo ga v roke in ga uporabimo, je prenesel na kmetijstvo Brechtovo misel Žveglič. “

Popolna digitalizacija izvedbe kmetijske politike do 2024

Dr. Jože Podgoršek je prepričan, da je SN bolj sprejemljiv tudi zaradi svetovalcev. 1. steber ostaja nedotaknjen,  neposredna plačila so se iz 190 evrov /ha  znižala na 156evrov/ha zato , ker je 25 % te ovojnice namenjenih plačilom shemam za okolje in podnebje ( SOPO), za katera je MKGP presodilo, da morajo biti ustrezno visoka, sicer se kmetje za te ukrepe ne bodo odločali. »Verjetno bo potrebno še “čiščenje” zelenih ukrepov v 1. in 2.drugem stebru, tj. SOPO in KOPOP. Vse odločitve so nastale izključno na osnovi izračunov najboljših strokovnjakov v državi,  in preko vseh dokumentov je mogoče poiskati priložnosti za razvoj kmetijstva, je zatrdil minister.

Dr. Jože Podgoršek: Verjetno nihče od nas ni zadovoljen s to vsebino SN , tudi sam imam prioritete, ki bi jih morali bolje nasloviti. Ali sem zadovoljen s sredstvi- seveda ne, ker je vsak evro, naložen v kmetijstvo bogato obrestovan, in bo zagotavljalo oskrbo zlasti v času energetske krize, ko je je lokalna oskrba toliko  pomembnejša od tiste iz globalnega sveta. Pred nekaj tedni smo lahko spremljali prazne police v Veliki Britaniji, ker ni bilo prevoznikov in v Sloveniji se moramo iz tega nekaj naučiti – Slovenija potrebuje prehransko varnost.

“Le z usklajevanjem interesov pri sprejemu SN bomo dobili ključ, ki odpira ključavnico do sredstev SKP, pa je prepričan Branko Ravnik, ki je predstavil, da so poslali SN v Bruselj v neformalno presojo, hkrati pa pripravljajo na MKGP v SN manjkajočo presojo vplivov na okolje. Zatem se bo z gradivom seznanila vlada, v prvih treh mesecih po oddaji v Bruslju januarja pa pričakujejo uradni odziv Komisije. Predstavil pa je še vrsto  novosti, ki jih prinaša izvedba SN, med njimi takšne, zaradi izvedbe katerih bo tako svetovalce kot kmete najbrž v prihodnje še precej bolela glava.

Ukinitev plačilnih pravic bo imela redistributivne učinke, ta sredstva bodo namenjena za reševanje manjših kmetij, zato bo uvedeno prerazporeditveno plačilo do 8,2 ha. Naložbeni ukrepi bodo bolj usmerjeni, ker je naložbam za dobro počutje živali namenjenih toliko sredstev kot še nikoli doslej (50 milijonov evrov), bodo iskali rešitve v obliki tipskih projektov, da bo vključenih čim več kmetij. Velik poudarek bo na generacijski prenovi, novost so kolektivne naložbe v smeri višje dodane vrednosti v prehranski verigi in spodbujanje vzpostavitve medpanožnih organizacij.

Novost so eko regije- a ne na osnovi ekološke, temveč 100 % lokalne pridelave.

Velika novost bo celotna digitalizacija izvedbe ukrepov kmetijske politike, za to bo potrebno pripraviti izvedbene uredbe in evidence, v kar bo vključena svetovalna služba.

Za kmete največji  preskok bo popolna digitalizacija zbirne vloge, brez fizičnih dokumentov in evidenc, ta bo bolj fleksibilna, ker bo mogoče po določenem roku spreminjati vsebino. Novost bo tudi monitoring površin, vsi podatki bodo vneseni v sisteme, do njih bo imela dostop AKTRP, manj bo zato nadzora na kraju samem, ker bodo na voljo satelitski posnetki. Ti bodo spremljali stanje na terenu in ugotavljali (ne)skladnosti, ki bodo na posnetkih označene z rdečo, rumeno ( pri teh bo potrebno pojasnilo kmetov) in zeleno barvo. To pomeni obenem popolnoma drugačen pristop in večja pozornost pri prijavi površin (GERK).

»Komisija je pri izvajanju teh novosti zelo ambiciozna, saj naj bi ta sistem veljal že od leta 2024 za vse, v intervencije vključene površine, leto 2022 bo za izvedbo vsega kratko. Kmetom bo potrebno vse razložiti,  brez stroke ne bodo pripravljeni izpeljati postopkov, in zato je eno od pomembnih vprašanj tudi organizacija,”  je sklenil Ravnik.

Strateški načrti niso »vklesani v kamen«

Michael Pielke iz Diretkorata za kmetijstvo  je predstavil, da so na EU ravni po sprejetju vseh strategij, ki jim morajo slediti SN članic in po zaključku pogajanj o reformi SKP letos junija, na stopnji priprave sekundarne zakonodaje- delegiranih in izvedbenih k aktov. Komisija pa je dodala še prehodno leto 2022, v katerem bodo potekala formalna pogajanja z državami pred samo izvedbo SKP s 1.1. 2023. V SN pričakuje Komisija ravnotežje med gospodarskimi, okoljskimi in družbenimi cilji, osnovanih na dobri analizah, ki bodo upoštevali specifične razmere v državah, zato dali dobre rezultate in s tem višjo dodano vrednost na evropski ravni.

»Kmetje potrebujejo kmetijstvo, s katerim lahko preživijo, zato moramo skrbeti, da bo konkurenčno in okrepiti položaj kmetov v preskrbni verigi, še zlasti, ko imamo veliko malih kmetij, ki jih želimo ohraniti «, je poudaril Pielke.

Komisija je po pregledu osnutka slovenskega SN 18. decembra 2020 priporočila, da naj zagotovi kmetom ustrezen dostop do kapitala, kar je zelo pomembno zlasti za male kmetije in mlade kmete. Za vitalno podeželje je priporočila večje spodbujanje nekmetijskih naložb, generacijske prenove ter izboljšanje okoljskih vidikov ter pospeševanje prenosa znanja in digitalnih veščin na podeželje.  

Ta proces se bo nadaljeval, SN a niso »vklesani v kamen«, temveč začetek poti, s katerimi bomo skušali izboljševati izvedbo kmetijske politike. Komisija ima ob predložitvi SN članice pol leta časa za odobritev, vsako leto pa se bo dogovarjala s članicami o napredku prilagajanju in učinkih SN, je predstavil nadaljevanje predstavnik EU.  

 Ne hitenje, temveč kakovosten SN

Janez Pirc, direktor KGZS je dejal, da je bilo časa za razpravo o SN premalo, a je kljub temu pripravila kakovosten nabor predlogov. Za nekatere intervencije so zneski jasni, za nekateri pa ne, zato se kmetje težko opredelijo. Leto 2023 bo prineslo velike spremembe plačil in potreben bo premislek mehanizmov. »S pripravo naj se ne hiti, poudarek naj bo na kakovosti dokumenta. KGZS si je ves čas prizadevala, da bi bili pogoji za koriščenje sredstev taki, da bi jih lahko koristilo čim večje število kmetij, kar bo prispevalo k obdelanosti in poseljenosti podeželja,« je povedal Pirc in dodal, da znajo kmetje sami presoditi, česa se bodo lotili, a tudi aplikacije za vnos vlog in digitalizacija mora biti enostavne, da bodo lahko kmetje vnašali sami, in svetovalci na terenu.

Anton Jagodic pa je dodal, da želi Komisija preskok pri znanju v kmetijstvu, saj namenja raziskavam in inovacijam kar v novem programskem obdobju kar 10 milijard. V Sloveniji bo treba na tem področju še marsikaj postoriti, ker pa imamo vzpostavljen dober sistem kmetijskega svetovanja, smo v glavnem na varni strani.

Vsaka kmetija je zgodb zase, ker se bo vsaka sama odločalao izboru ukrepov.Zagotavljanje zdravih tal za zdravo hrano pa je edina stvar, ki jo mora sedanja generacija ohraniti za možno kmetovanje v prihodnje, brez tega ne bo ničesar, je sklenil Jagodc.