Iz območja Lamezie na zahodu Kalabrije se preselimo v vinograde na jonsko, vzhodno območje. Tukaj je najbolj znano vinorodno kalabrijsko območje Ciro, poimenovano po istoimenskem mestecu, kjer se sredi dneva dan zamakne v tišino sieste na vaških trgih, kjer še posedajo starejši domačini. Poletna vročina pa udari veliko prej kot pri nas, 18. maja so bila polja ječmena že požeta. Kalabrijske vasi so značilno razpršene na vrhu hribov oz. visokih vzpetin, da so se lahko prebivalci branili. Na drugi strani medsebojno niso imeli veliko stikov, zato so ohranili veliko edinstvenih tradicionalnih navad in so zelo privlačni za antropološke in etnološke raziskave.

»Pri nas ni vinogradništva brez namakanja, ker bi nam poletna suša s temperaturami do 40 stopinj Celzija pobrala pridelek,« nam med pozdravom pojasni Paolo Librandi, predstavnik četrte generacije na družinskem posestvu v kraju Ciro Marina, nedaleč od letoviškega kraja Punta Alice, ki je postalo sinonim za najboljša vina s tega območja. Območje Ciro predstavlja ter okrog 1500 hektarjev vinogradov, v glavnem kategorije DOC, nekaj tudi IGT. Vina Ciro pa so tako rdeča, bela kot rose, in sicer so rdeča v glavnem iz sorte gaglioppo in belo samo iz sorte greco bianco.

Družina Librandi pa je znana predvsem po tem, da se z izjemno skrbjo in v kombinaciji z znanostjo posveča preučevanju starih sort vinske trte. Glavni del družinskega posestva, ki je bilo ustanovljeno leta 1953 in zgrajeno na območju stare kmečke hiše iz 19. stoletja, je v lasti Antonia in Nicodema Librandi in predstavlja 232 hektarjev vinogradov. Ti so razpršeni na sedmih lokacijah, tudi na ožjem območju Ciro Melissa, letno pa stekleničijo okrog 2,5 milijona steklenic. Pridelujejo pa tudi oljčno olje, vse na konvencionalen način, zjutraj ravno srečamo delavce pri zelenih delih. V vinogradih imajo 90 zaposlenih in še 25 v kleti. Tako kot vsi ta hip imajo tudi oni težave z najemanjem delovne sile. Z juga Italije se je veliko mladih izselilo, zato prihajajo v državo delavci iz severne Afrike in drugih držav. Posestvo vodi sedaj četrta generacija, Teresa, Francesco ter njuna bratranca Raffaele in Paolo, ki študira vinogradništvo v ZDA. Staro družinsko hišo iz 19. stoletja so preuredili in razširili z modernimi objekti s kletjo in sprejemom gostov ter prodajo vina.

VINOGRADI SO PRSTNI ODTIS TERITORIJA

Še bolj so znani po tem, da so zavezani tradiciji, ki so jo nadgradili s poskusnimi vinogradi za preučevanje starih kalabrijskih sort vinske trte. Začeli so z gaglioppoom in grecom in s podlagami, ki se tradicionalno uporabljajo na tem območju. Pri tem pa so poslušali strokovnjake in pridelovalce, ki so ohranili stoletno znanje območja Ciro.

Njihov cilj namreč niso bila le edinstvena in sodobna vina, ki jih da območje v kombinaciji z blagim mediteranskim podnebjem in gorskimi vetrovi, temveč tradicionalna vina z nadgradnjo sodobnih tehnologije. Tako so se povezali v raziskovalne projekte z univerzami v Milanu in Torinu, s katerimi preučujejo vinske sorte, za sredstva za raziskovalne projekte pa kandidirajo tako v regiji kot v EU. Na različnih delih posestva imajo posajenih več kot 200 sort vinske trte iz različnih delov Kalabrije in preučujejo razlike med njimi. Njihovo izhodišče je, da bi stare sorte na trajnostni način ponovno razširili v vinogradih. V sodelovanju z obema univerzama

jih preučujejo s sodobnimi metodami raziskave DNA.

Unikatnost so z genskimi preiskavami potrdil že 80 sortam, tri od njih (gaglioppo, maglioppo in pecorele) so vpisali v uradni register, ostalih 120 še preučujejo, nekatere pa tudi samo ohranjajo v ampelografski zbirki, da se ne bi izgubile. Stare sorte morda pomenijo tudi prihodnost, saj so bolje prilagojene in lažje kljubujejo podnebnim spremembam. Grozdje iz sort v poskusnih vinogradih seveda tudi posebej vinificirajo, s temi vinifikacijami sta začela že Nicodemo in Tonno Librandi.

Iz kleti Librandi gre pol vina v svet in da bi v regiji dosegali čim boljše rezultate, so dali leta 2008 pobudo za ustanovitev združenja Vinarjev Cira, ki si deli znanje za doseganje višje kakovosti vin, združenje pa ima sedaj 42 članov.

Klet Librandi pa stekleniči vse od penin do staranih rdečih vin, med drugim poskusimo izjemno skladen rose 201 iz gaglioppa. Je manj značilne lososove barve, krepkejšega telesa s 13 % alkohola, poleg lepe sadnosti pa ima tudi začimbno noto.