Ekološka pridelava hmelja v Sloveniji – pomislek ali priložnost? Je za pivovarne s ponudbo ekološkega piva zanimiv tudi ekološki hmelj iz Slovenije, in ali so hmeljarji pripravljeni slediti smernicam ekološke pridelave, so iskali odgovore na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo s partnerji KGZ Celje in KGZ Maribor, Biotehniška fakulteta UL ter pet kmetijskih gospodarstev v projektu Ekohmelj- strokovna izhodišča za ekološko pridelavo hmelja.

V okviru  dvoletnega projekta Ekohmelj, katerega  rezultate so predstavili danes, so izvedli poskuse gnojenja in ekološkega varstva rastlin  na petih hmeljarskih posestvih, celoten program ekološke pridelave pa na treh – na poskusnem posestvu IHPS in na dveh kmetijah. V poskusih obvladovanje bolezni in škodljivcev so ugotavljali učinkovitosti različnih ekoloških pripravkov v različnih fenoloških fazah hmelja ter na sortah z različno odpornostjo na hmeljevo peronosporo.

Glavni rezultat projekta pa predstavljajo »Smernice za ekološko pridelave hmelja«, skladne z vsebino evropskega zelenega dogovora in strategijo EU od vil do vilic. Izsledki predstavljajo prispevek k zmanjševanju uporabe pesticidov in rudninskih gnojil v kmetijstvu, k varovanju okolja ter povečanju izvozne konkurenčnosti hmeljarskih kmetij.

Obseg površin hmeljišč v svetu se je v letih od 2010 do 2024 gibal med 45.000 in 63.000 ha. Delež površin z ekološko pridelavo hmelja obsega okoli 2 % vseh površin hmeljišč. V letu 2024 imamo je po statistikah IHGC okoli 1.100 ha hmeljišč z opredeljeno ekološko pridelavo hmelja. Od tega 92 % v ZDA, Nemčiji in Franciji. Preostanek pripada še Češki, Sloveniji, Avstriji, Belgiji, Poljski in Veliki Britaniji.

V 25 državah pridelujejo hmeljarji 329 sort hmelja, v letu 2024 je bila 90 sort (27 %) pridelanih di ekološko v eni ali več hmeljarskih državah. Ekološka pridelava hmelja v Sloveniji je v letu 2024 še v skromnem obsegu okoli 50 ha. Marketinški cilj je v intenzivnem iskanju pivovarn s ponudbo ekološkega piva.

Preusmeritev na ekološko hmeljarstvo predstavlja celosten pristop, ki zahteva premišljeno načrtovanje, upoštevanje specifičnih okoljskih pogojev in družinskih razmer ter razumevanje zakonodajnih zahtev in ekoloških standardov.

Dvoletni Projekt EIP Ekohmelj, ki se zaključuje letos junija, poteka v  okviru IRP 31-Podpora za projekte EIP.  Namen intervencije je spodbuditi tehnološki razvoj in uvedbo novih rešitev za reševanje konkretnih, specifičnih problemov in ciljev na področju kmetijstva, gozdarstva in podeželja v skladu s SKP in navedenimi specifičnimi cilji iz Strateškega načrta.

Krožno gospodarstvo

 Na hmeljarskih kmetijah se krožno gospodarstvo vzpostavi tako, da se hmeljevina takoj po obiranju začne pravilno kompostirati in do spomladi nastane kakovostno organsko gnojilo – kompost, ki je po svoji kakovosti primerljiv drugim organskim gnojilom. Gnojilo se uporabi na kmetijskih površinah in s tem pridejo hranila in organska snov spet nazaj, od koder prihaja.  Na ekoloških kmetijah je izdelava lastnega organskega gnojila še pomembnejša kot sicer, saj so gnojila, dovoljena v ekološki pridelavi, načeloma dosti dražja od mineralnih gnojil.

Izbira sort in varstvo rastlin

Pri izbiri sorte hmelja je pomembna njihove značilnosti in odpornost na bolezni.   V poskusih so ugotavljali  učinkovitosti različnih ekoloških pripravkov v različnih fenoloških fazah hmelja ter na sortah z različno odpornostjo na hmeljevo peronosporo. Pri sorti Styrian Dragon so ocenili jesensko uporabe pripravkov za preprečevanje jesenskih okužb rastlin, ki se odražajo v naslednjem letu kot pojav primarne okužbe te bolezni. Drugo serijo poskusov so izvedli na  odporni sorti Styrian Eagle in občutljivi sorti Styrian Wolf, ter preizkušali učinkovitost pripravkov spomladi.Za zatiranje sekundarne okužbe hmeljeve peronospore so preizkušaliučinkovitost kvasovke (Saccharomyces cerivisae) in različne biostimulante. Ter  pripravek Abundance (Bacillus amyloliquefaciens) za izboljšavo koreninskega sistema rastlin hmelja. V hmeljišče pa smo testno nanesli tudi plenilsko pršico Amblyseius andersoni  

Podatki kažejo, da kljub skupnim pravilom ekološke pridelave in enotnim načelom za dajanje sredstev za varstvo rastlin (SVR) na trg, dostopnost izdelkov, ki jih je dovoljeno uporabljati za zaščito ekoloških pridelkov, med državami članicami EU bistveno različno.

Nekateri izdelki, ki izboljšujejo vitalnost ali odpornost rastlin, in bi lahko bili koristni za zaščito ekoloških pridelkov, so na trgu predstavljeni kot biostimulanti po zakonodaji o gnojilih. Sistemi njihove registracije pa se med državami članicami zelo razlikujejo, saj (z izjemo “gnojil EU”) za registracijo gnojil v EU trenutno ni enotnih pravil, skupni okvir za biostimulante pa je še v razvoju.

Pridelava za znanega kupca

V okviru ekološke pridelave hmelja je izrednega pomena redno in natančno spremljanje škodljivcev in sicer tako vizualno kot tudi s pomočjo različnih biotehniških pripomočkov, kot so npr. svetlobne pasti, barvne lepljive plošče, ipd. kot tudi upoštevanje najpomembnejših meteoroloških parametrov

Vsi pridobljeni podatki so izrednega pomena za pravočasno in pravilno uporabimo dovoljenih sredstva za obvladovanje škodljivcev hmelja v ekološki pridelavi. Bilanco hmelja na svetovnih trgih oblikujeta povpraševanje – vezano na količine zvarjenega in popitega piva, zaloge hmelja pri trgovcih in pivovarjih, zvrsti piva z različno porabo hmelja. ter ponudba (obseg površin hmeljišč, količine pridelanega hmelja po sortah in pridelave grenčic, oz. t.i. alfa-kislin). Usmeritev kmetij v ekološko pridelavo hmelja naj temelji na pridelavi za

Presoja in odločitev o usmeritvi kmetij v ekološko pridelavo hmelja pa je prepuščena hmeljarjem, ki je zelo odvisna od tržnih razmer v svetu. Zato svetujejo, da naj bo pridelava hmelj za znanega kupca ter  za potrebe pivovarn s ponudbo ekološkega piva.

Dvoletni Projekt EIP Ekohmelj, ki se zaključuje letos junija, poteka v  okviru IRP 31-Podpora za projekte EIP.  Namen intervencije je spodbuditi tehnološki razvoj in uvedbo novih rešitev za reševanje konkretnih, specifičnih problemov in ciljev na področju kmetijstva, gozdarstva in podeželja v skladu s SKP in navedenimi specifičnimi cilji iz Strateškega načrta.