Johannes Müller iz Etzenborna na Spodnjem Saškem je specializiran za ekološko pridelavo zelenjave. Prideluje rdečo peso -a ne samo rdeče, ampak tudi rumeno in s kolobarji, to pa vključuje raznoliko trženje.

Na prvi pogled sveže zelene liste rdeče pese na njivi težko ločimo od sosednje njive s sladkorno peso. Šele ko natančneje pogledamo, med zelenjem opazimo temno rdeče peclje rdeče pese. Johannes Müller seže med liste in izvleče eno temno rdečo, okroglo peso. “Spravilo v se bo začela v dobrih treh tednih,” pravi.

Mladi kmet gospodari skupaj s starši na posestvu v bližini Duderstadta na jugu Spodnje Saške. Od začetka devetdesetih let pridelujejo zelenjavo po smernicah združenja za ekološko pridelavo Biolanda. Od takrat so na njivah krompir in korenje ter pesa. Ker je pridelava korenja in pese podobna, je slednja za kmetijo dobro dopolnilo. Tako lahko bolje uporabljajo obstoječo strojno opremo za korenje- od kombajna za izkop do pralnega stroja.

 Družina Müller – Oelbke obdeluje na ekološki način 350 hektarjev, in sicer žita, sladkorno peso, krompir, koruzo, zelje, in na 16 ha rdečo peso. Prodajo jo živilskim prodajalnam prek zabojčkov in del pridelka predelajo.

Raznolike tržne poti

Dolgo časa je bila rdeča pesa le nišna kultura , že nekaj časa pa je ta tradicionalna jesenska gomoljnica spet priljubljena. » Že deset let povpraševanje po rdeči pesi narašča, « pravi mladi gospodar. Povpraševanje narašča tudi po rumeni in dvobarvni beli pesi z rdečimi kolobarji, sledni imata milejši okus, zanju pa se zanimajo tudi kupci, ki jim pesa doslej ni teknila. Na kmetiji stavijo na več vzporednih tržnih poti. To pomeni sicer dodatni napor, a tudi vedno kakšno dodatno možnost za prodajo presežkov v dobri letini. Poleg različnim prodajalnam z ekološko hrano prodajajo še dvema trgovcema zabojčkov z živili, ki tako dostavijo kupcem še svežo peso. »Večina partnerjev je iz naše regije, pri sveži rdeči pesi vložimo veliko truda, da je kakovost pridelka kar najvišja. Prevelike ali poškodovane pese ni mogoče prodati kot sveže, te ne zavržejo, temveč gre v industrijsko predelavo.«

 Večino pese na 16 hektarjih predstavlja rdeča pesa, letos pa so posadili tudi dvobarvno peso s kolobarji in obe različici barve sta za skladiščenje kar najmanj obdelani, a zato toliko bolj občutljivi. Že pri setvi te gomoljnice so številni izzivi. Vzrok za to je nepravilna oblika semen, ki jih pred setvijo kemično ne obdelajo, vznik pa zato ni tako enakomeren, kot bi si želel Johannes.

Johaness Mueller

V kolobarju obravnava rdečo peso in sladkorno peso zaradi tesnega sorodstva kot eno kulturo. Ker na posestvu pridelujejo veliko vrst žit, povečajo listnate rastline raznolikost kolobarja. Pred rdečo peso pridelajo na istih površinah večinoma krmni   grah kot vmesni posevek. Metuljnice v prst ne vnašajo le dušika, ampak spomladi tudi hitro propadejo. To je prednost, ki kmetiji omogoča, da obdelujejo zemljo v glavnem brez pluga. Poleg naravnega dušika iz metuljnic ga med 80 in 120 kg po hektarju še dodajo. Žveplo pa pomaga s svojim delovanjem preprečevati glivične bolezni.

V skladišče le vitalna zelenjava

Pridelava ekološke zelenjave zahteva veliko ročnega dela, do 150 ur po hektarju je potrebnih za odstranjevanje plevela . Mladi kmet prideluje rdečo peso podobno kot korenje na grebenih, na vsakem grebenu sta dve vrsti, na medvrstni razdalji 5 cm, kar preprečuje razrast plevelov.Kljub temu so poleti še potrebna delovna sila, da odstrani pozne plevele.

Svežo peso izkopljejo julija ali avgustu, očistijo in še svežo prodajo. Pridelek za skladiščenje spravijo šele oktobra, po možnosti pred mrazom. Mraz škoduje pesi in kakovost gomoljev je takoj nižja. Pri spravilu in po pranju gre v skladišča le najlepši pridelek. » Hladilnica ni bolnišnica, zelenjava mora v skladišča še sveža in vitalna, pravi mladi kmet. Zato pospravi pridelek z izkopalnikom za korenček. V zabojčkih skladiščena rdeča pesa čaka nato na dostavo. Prevelika ali poškodovana pese pa gre v stiskanje za sok, » Na okus soka se je potrebno navaditi, a je dober zaradi naravne rdeče barve, z njo pa barvajo tudi na primer malinov jogurt, predstavi Johannes Müller .